Turčija, očarljivo mehka in drugačna
Vedno znova enkratna in neponovljiva.Prejšnji teden sem spet vodil po Turčiji.Kdo ve katerič; morda preko stotič, morda preko dvestotič. Tudi skupina je bila tu že vsaj enkrat, nekateri večkrat. Vsi smo se iz te dežele spet vrnili polni inspiracije in navdušeni nad sicer vedno prekratkim odklopom.
Najbolj pa nas vedno navduši pristni stik s tradicionalno deželo.
Vsak ogled, zanimivost ali naravna lepota je zanimiva. A če kje, je vTurčiji potovalna moč skrita v pravi kombinaciji zgodb, ki jih avtor vključi v potovanje.Naj bo veličastna antika ali svetovna naravna čuda Kapadokije ali Pamukkal, vse to so le kamenčki v potovalnem mozaiku. Vsak kamenček je lep v toliko, kot je lep mozaik sam. Turški mozaik pa najlepše žari takrat, ko se svetovna čudesa mehko spletajo s tradicionalnim življenjem in mehkobo njenih prebivalcevdaleč od turističnih poti.
Morda se je v te kraje treba bolj potruditi, a so prav tidrobni in naključnemu sprehajalcu neznani biseri tisti, zaradi katerih je v Turčijo vredno potovati. Tisto torej, zaradi česar potujemo in ne moremo plačati.
Za spontani stik z deželo se je prav pripraviti, da se sopotniki zavedamo,kakšen privilegij nas čaka in smo za to pripravljeni vložiti nekaj veselja v učenje eksotične turške govorice, s katero se njenimprebivalcem približamo in jim prižgemo zvezdice v očeh. Kajti če Turek iz ust tujca sliši vsaj “Merhaba” in potem še na primer “nasnsnz”, je to gotova vstopnica v njegovo odprto srce.
Danes vaspopeljem v Afyon, odmaknjeno mestece zahodne Anatolije,ki se mu večina turistov nikoli ne približa. Ime mesta pomeni “mak”, saj v njegovi okolici na preko 1000 metrov nadmorske višine pridelujejo skoraj ves turški mak. Mesto slovi po tem, da nima nič svetovno slavnega. Krasi pa ga najlepše staro mestno jedro, ki je etnološki muzej brez primere ter “karahisar” – črna trdnjava, ki naj le ostane skrivnost.
V starem mestnem jedru se je nekoč ustavil čas. Vanj vstopimo po ulici polni brivcev in čajnic, kjer posedajo predvsem moški domačini v težkem delu, saj ob čaju prevzemajo odgovornost za življenje. So sproščeni in brezskrbni,saj njihove žene čuvajo dom in skozi zamrežena okna radovedno gledajo skupino tujcev na njihovih ulicah. Saj jih komaj vidimo, le valovite zavese nakazujejo, da nekdo stoji za njimi. Le otroci se večkrat opogumijo in majhne kuštrave glave pogledajo izza okenskih šip …
Stari Afyon je skupek “sokakov” (slepa ulica, ki predstavlja dvorišče in skupnostnjegovih prebivalcev), kjer ni nič ravnega po načelu: če je lepo krivo, je tudi lepo. Gradbinci v skupini so vedno navdušeni nad arhitekturnimi čudeži, da te hiše, dimniki ali balkoni še vedno stojijo. Strokovnjaki za elektriko so navdušeni nad zapletenim električnim omrežjem in čudeži, ki stojijo za njimi. Najlepše je, da so ti čudeži jasni tudi amaterjem.
Sprehod po starem Afyonu nas popelje v nek drug čas, neko drugo resničnost.Stare hiše se spletajo s starimi mošejami in vodnjaki, vsak korak se zgodi nekaj novega in prizorov za fotoaparat najdemo tu v pol ure več kot je zanimivega v vsej turški antiki ali zgodovini skupaj!
Le nekaj besed je potrebnih, da se skupina zapodi na mestno tržnico,kjer ga ni junaka, ki bi govoril besedico izven turščine. A ga tudi ni trgovca, ki bi mu to bila ovira, da bi tujcem prodajal tudi to, česar nikoli ne bomo potrebovali. Nepozabno doživetje je “pogovor” s trgovci in z radovednimi dušami, ki se v gručah pridružijo dogodku dneva, tedna ali meseca v mestu X.
Tudi nam obisk tradicionalnega Afyona ostane v nepozabnem spominu. Ko v udobnem avtobusu “plovemo” po neskončnih in omamnih ravnicah visoke Anatolije se pred našimi očmi vedno znova odvijajo prizori z afyonskih ulic, radovedni pogledi in zvezdice v očkah prijaznih in gostoljubnih domačinov, njihova spontana mehkoba in zvedava prisrčnost, ki jo bomo z veseljem širili dalje, tudi v domačih krajih.
Samo za vas,
Oskar
Več o potovanjih por Turčiji … TUKAJ.