Piše: sopotnik Sumudu 

Templji

O budistična Lanka z vsemi lepimi templji. Sprehajamo se okrog velikanske dagobe. Vsak s svojim šopkom vodnih lilij. Ali lotosovih cvetov. Oba zrasteta iz blatnega močvirja in razpreta čudovit, čist cvet. Kot je govoril Buda, človeško življenje je trpljenje, a vodi pot ven iz tega trpljenja – blata, v neskončnost brez samsare, v nirvano – cvet. Ko odtrgaš cvet stran s stebla, ga pustiš na oltarju, se vsakokrat spomniš na to. Cvet ovene. Človeško življenje je minljivo.

Budino sporočilo nam da misliti. Vedno je tukaj zakon karme. Na našem kombiju se domenimo, da bomo pazili na karmo. Se držali dobrih dejanj. Niti komar ne sme končati pod našo roko. Saj res, komarjev pik je poljub, pravijo budisti. Karma deluje in naši dnevi so polni sonca. Sonca, ki sveti na vse tiste čudovite dagobe, ki se zlivajo z deželo in ustvarja še lepše sončne zahode.

Adamov vrh je ponovno pot odplačevanja slabe karme. Morda le planinski izziv ali na splošno soočenje s samim sabo. Pot je tokrat bolj prazna. Stopnice so vedno bolj strme. Dobro, da so postanki, kjer lahko spiješ čaj ali si privoščiš slano kuhano čičeriko. Vedno je tukaj kdo, ki bi se rad pogovarjal. In je ponosen, ko vidi belca se vzpenjati na ta sveti vrh štirih religij. In na vrhu je tempelj. S svetim odtisom. Pa naj bo Budin, Šivin ali Adamov. Pomembno je verjeti. In prehoditi to pot spoznanja.

Dva dni po vzponu na Sri Pado, kot se originalno imenuje Adamov vrh, se začne »muskelfiber«. Da ne pozabimo, kje smo bili. Da se spomnimo na osemčleno pot. Srednjo pot. Je ta pot prava? Je ali ni, v vseh templjih nas nanjo spominjajo osemčlena kolesa. Da ne pozabiš…

Po čem si zapomniš budistične templje na sveti Lanki? Po tem, da do njih vodijo stopnice. Da je čez dan zeloo vroče in peče, ko hodiš bos naokrog. Morda po tem, da nas pri pomembnih templjih, kot je recimo tempelj Budinega zoba, večkrat pregledajo zaradi varnosti. Ampak na koncu si najbolj zapomniš mir in energijo. In prijazne nasmehe domačih romarjev, s katerimi si deliš pot in veselje ob doseženem cilju. Kaj je pomembnejše, pot ali cilj? Hm, če ne bi bilo cilja, najbrž niti na pot ne bi odšli… 

Riž in curry

Vedno in povsod. Najbolj pikanten pa je prvi dan. Ko cel dan ne ješ drugega kot banane in prigrizke. Si utrujen od dolgega leta in presenečen nad šrilanškim podnebjem. Takrat potem zvečer pade prvi riž s curryem. Oh kako je pikanten. Poleg tega domačini jedo svojo hrano brez pribora. Uporabijo desno roko, vedno. Kajti leva je namenjena izključno umivanju. Zato je v vsaki restavraciji vedno nekje v kotu majhen lijak namenjen umivanju rok. Ali pa dobiš na mizo večjo posodo z vodo.

Ko se sprehajamo po tržnici in se izgubljamo med stojnicami, me sprašujejo. Kam s to zelenjavo, pa tisto. Odgovor je vedno isti. Zakuha se v curry. Kaj bi riž brez currya. In kaj bi curry brez čilija. Ostalo so samo še malenkosti. Tudi tisti veliki kupi posušenih rib, romajo slej ko prej v lonec s curryem.

Tisti prvi dan smo se ga navadili. In je ostal naš. Vsak dan, vse do konca potovanja, smo vztrajali. Riž in curry. Za zajtrk pa se pocrkljali s toastom, maslom in marmelado. Čeprav bi lahko tudi za zajtrk jedlli curry. Sicer ne z rižem ampak z riževimi rezanci.

Dan na dan riž s curryem. Želja po nam znani hrani je prav tako rastla iz dneva v dan. Zato smo takrat, ko smo se vrnili z dolgega sprehoda po naravi, nekje nad 2000m nad morjem, vsi imeli v glavi podobo krožnika polnega špagetov ali karkoli podobnega. Pot do tega ni bila tako lahka. Treba se je bilo peljati z vlakom, poiskati restavracijo in potem še čakati eno majhno večnost do polnih krožnikov. Ampak Sammy se je izkazal. Riba s krompirčkom in solato je bila odlična! Z Maho sva vztrajala pri rižu in curryu in bila prav tako navdušena! Nagrada pa taka! Polnih želodcev smo se skupno odločili, da od zdaj naprej jemo le še riž in curry, do konca.

Ko je naša Kanthe praznovala rojstni dan, nas je v restavraciji za zajtrk pričakala polno obložena miza domačih dobrot. Mmm za začetek kiri bath (sprijet riž) z ribjim curryem in potem še domače slaščice. Domačini z Maho na čelu so bili navdušeni. Prav tako mi. A na koncu so mi rekli, joj kako bi zdajle pasal tisti toast!

Narava

Na Šri Lanki ni večjih mest. Zato pa je veliko manjših mest. Ta se prepletajo kar eno v drugo in tako dobiš občutek, da je otok ena sama velika vas. Zato je v naravo treba zapeljat izven uhojenih in prometnih poti. Mi smo jih uspešno iskali, tiste bolj neobljudene ceste.

In bili najbolj navdušeni, ko smo dosegli Konec sveta. Peš, po čudoviti planoti Horton. Med neskončnimi poljanami, jeleni in rododendroni. Konec sveta je bil zavit v meglo. O kako lepo bi bilo, da se megla vsaj za hip razkadi, pomislim. Že naslednji trenutek se odpre pogled v dolino. Oh ta naša dobra karma. Smo si jo pa res prislužili z vsemi tistimi stopnicami. Konec sveta je globoka dolina, ki se spusti skoraj 1000m navzdol. O ko bi imeli krila… Lepo pa je tudi sedeti tam in grizljati ostanke z lunch boxa, katerega smo dobili za s sabo. Kmalu smo srečali še Mali konec  sveta z manj dramatičnim spustom in se vrnili nazaj, navdušeni nad zeleno naravo in tišino, v katero je zavita planota. Lep pobeg iz neskončnih šrilanških mestec.

Tudi safari v nacionalnem parku je bil uspešen. Večni izziv je tukaj iskanje leoparda. Zelo hitro smo ga našli in se do mile volje nagledali te mogočne velike mačke, ki se je prav spretno skrila med veje dreves. Živali je bilo veliko. Poti so bile prašne. Plaža neskončno dolga in morje divje skrivnostno.

Marija ali zabava na Šri Lanki

Več je bilo tistih najbolj zabavnih trenutkov. Ko so fantje peli samo za nas na vetrovni terasi v Kandyu. V džungli smo poskušali arak in dali domačinom za poskusit našo ognjeno vodo. Kdo mislite, da je težje pil? V Elli smo popili kakšen koktejl preveč in napletli cel kup zanimivih zgodb. Smejali smo se brez prestanka. A najboljša zabava nas je čakala.

Na plaži, v Unawatuni. Tisti dan, ko smo praznovali. Takrat smo šli plesat. Bosi, na plaži… V soju zvezd. Za šankom je sedelo mirno dekle. Ker je bila sama, jo naša Priyanka povabi na ples. Takrat se začne tisto pravo! Mariji se razsvetli obraz in z veseljem sprejme povabilo. Zaveže krilo in nam pripravi čisto pravi pravcati šov. Nasmejana, vesela, brez predsodkov. Večer je nepozaben…

Ko naslednji dan sedimo na kapučinu (ja, na Šri Lanki se da dobit pravi pravcati odličen kapučino), razmišljamo. Šri Lanka je super, ampak Marija, ta pa je…!

Komentirajte

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Šrilanka-Sigiriya-srle
POTOVANJE:
Cena:
od 1710 EUR
Trajanje:
od 16 dni
Potovalni stil:
Stopnja 3 - Oskarjevo doživeto potovanje
Šrilanka-Buda-srlk
POTOVANJE:
Cena:
od 1446 EUR
Trajanje:
od 10 dni
Potovalni stil:
Stopnja 2 - Oskarjevo turistično potovanje
Šrilanka-Kandijski plesi
POTOVANJE:
Cena:
od 1500 EUR
Trajanje:
od 12 dni
Potovalni stil:
Stopnja 3 - Oskarjevo doživeto potovanje
Maldivi-tropski otok
POTOVANJE:
Cena:
od 2031 EUR
Trajanje:
od 12 dni
Potovalni stil:
Stopnja 2 - Oskarjevo turistično potovanje
Šrilanka -plaža
POTOVANJE:
Cena:
V PRIPRAVI
Trajanje:
od 12 dni
Potovalni stil:
Stopnja 2 - Oskarjevo turistično potovanje
Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se