18. maj, 2011   Agencija Oskar, Kuba, Vodniki  

 

Sprehod po Havani

Piše: vodnica Ana Marija Grbanović

Dobro jutro vsako jutro! Prebudim se in se skotalim iz postelje, kje sem že? Ah saj res, v Havani ! Bosih nog se odpravim na balkon in se začnem pretegovati v jutranjem soncu. V glavi se mi rahlo vrti še od ruma, ki sva ga z Luisom, lastnikom, case particulares, ki oddaja sobe, popila ob najinem večernem klepetu o življenju na Kubi, preteklosti, sedanjosti, revščini prebivalcev, o nogometu, baseballu in družinskih temah..

Ozrem se na ulico in opazujem mimo-idočo gospo, ki se z sinom odpravlja v center mesta. Pod sosednjo zgradbo mladenič prodaja paradižnik in zeleno papriko v samokolnici, njegov živahni sogovorec pa vsake toliko časa na ves glas ponuja ananas in banane, ki jih je razstavil na tovornem vozičku. Havana se prebuja v jutranjem soncu in barve stavb so prelepe: od pastelno zelene, do umazano oranžne, sinje modre, z tradicionalnimi črno pobarvanimi železnimi balkonskimi ograjami vseh oblik. Čas je, da se tudi sama odpravim na sprehod in bolje spoznam Havano.

Pozdravim Luisa in njegovo ženo Mirto in lahkih nog se opravim proti eni glavnih sprehajalnih in nakupovalnih ulic centra Havane, Obispo. Tu res ne manjka trgovin, lepih restavracij, seveda pa jih je večina namenjena gostom v državi in peščici bogatih Kubancev, ki si tako nakupovanje lahko privoščijo. Na koncu Obispa, ti pred najstarejšim trgom v mestu, Plaza de las Armas, se ustavim v moji najljubši kavarni »Santo Domingo«. Ta kavarna je dostopna domačinom, ker se v njej plačuje z nacionalnim pesom, torej denarno enoto, ki jo uporabljajo domačini, in tako si za en nacionalni peso (0,04 EUR) po 45min čakanju  privoščim dišečo, močno, temno kubansko kavo. V sosednji slaščičarni kupim za konvertibilne pese, denar, ki ga na otoku uporabljajo tujci, in redki domačini par slaščic. Tukaj ni čakalne vrste kot v kavarni, ker si slaščice lahko privoščijo le redki. Posedim na pločniku pred slaščičarno pojem dve slaščici iz listnatega testa z jajčno kremo, drugi dve pa shranim za kasneje. Pot nadaljujem preko Plaze de las Armas, kjer se razprostira prelep Cespedesov park proti Plazi de la Catedral. Katedrala Svetega Krištofa je v jutranji luči prelepa. Sončni žarki se poigravajo z njenim pročeljem, ki ni brez razloga dobilo naziv: »Poezija v kamnu«.

Habana Vieja oziroma staro mestno jedro Havane je prelepo, zahvaljujoč UNESCU tudi v izjemno dobrem stanju, saj je bila večina zgradb in muzejev obnovljenih, zgodba pa se popolnoma spremeni samo par ulic od stare Havane, v bivalnih predelih, kamor se odpravim. Sprehajam se po ulici razpadajočih ometov in čudaških električnih inštalacij, ki bi jih lahko zamenjali za ogromne pajkove mreže. pred mano je na ulici ogromen zidarski oder, razprostrt preko cele ulice, tako da se nanj z leve in desne naslanjata hiši in tako ena drugo podpirata. Hiši sta seveda naseljeni. Neverjetno! Nekatera druga pročelja hiš pa so podprta kar z lesenimi tramovi. Sedaj resnično verjamem podatku, da se povprečno na dan v Havani zrušita ena do dve stari stavbi. Seveda, cement za obnovo stavb dosega na Kubi astronomske cene, večina prebivalcev pa mora najprej poskrbeti za preživetje družine.

Mladeniči na ulici me pozdravljajo in vzklikajo: »Ola senorita!« odzdravljam in se sprehajam dalje po ulicah razpadajoče Havane. Prispem do tržnice sadja in se sprehodim ter nakupim zelenjavo za večerjo. Gospa zagorele polti prodaja korenine juke, ki se skuha in pripravi na podoben način kot krompir. Premami me vonj manga in ananasa in za borih 5 nacionalnih pesov si kupim več kot dve kili manga. Mmmmmm kako diši!!!!

Hodim dalje, prispem do večjega parka in se usedem na klopco v senci ogromnih fikusovih dreves. Pokramljam z starejšima gospodoma in pojem preostanek slaščic. Opazujem otroke, ki se igrajo, lovijo, smejijo, vozijo kolesa, tricikle, skačejo preko elastike, brcajo žogo in mladeniče, ki igrajo baseball. Odpravim se še proti pristanišču. Sedim na pomolu in gledam kako sonce počasi tone v morje in kako se barve v pristanišči iz trenutka v trenutek spreminjajo. Da, Havana prelepa si v vseh pogledih, predvsem zaradi ljudi, ki živijo tu in sonca, ki sije nate!