Resnica o Sinaju
Za letošnje krompirjeve počitnice smo po dolgem času znovaizpeljali potovanje po Egiptu. Po lanskem ‘revolucijskem’ januarju se ljudje le počasi vračajo nazaj v nekdanjo deželo faraonov, čeprav je Egipt varna država. To vedno znova ugotovite tudi potniki sami, ko iz prve roke spoznate deželo. Še več, ravno zdaj je Egipt idealen za obisk, ker še vedno ni tiste nekdanje masovne gneče turistov in je odkrivanje starodavne egipčanske kulture še toliko bolj zanimivo.
V zadnjem času smo v medijih lahko tudi zasledili, da egiptovski polotok Sinaj postaja nevaren za turiste. Kar ni res!! Z delom skupine smo odpravili tudi na sinajski polotok in tako kot vedno neizmerno uživali med beduini v sinajski puščavi. Je pa res, da do občasnih napetosti pride na severnem delu Sinaja, ob meji s palestinsko Gazo, a tja tujcem že leta ni dovoljeno potovati in še vedno se na ta del Sinaja ne odpravimo. Z našimi skupinami raziskujemo južni del polotoka. Obstaja velika razlika med južnim in severnim Sinajem, kot da bi šlo za dve ločeni enoti, državi. A ko se po medijih piše ali govori o Sinaju, se vse skupaj vrže kar v isti koš in tako celoten polotok in vsi beduini postanejo ‘nevarni’, zapirajo se cestne povezave, uvede se vojaško spremstvo turističnih avtobusov… skratka ne najbolj pameten način reakcije Egipta in svetovnih medijev.
Obstaja ogromno turističnih destinacij, ki so potencialno ‘nevarne’, pa so turisti še vseeno tam. Če samo pogledam egiptovsko sosednjo državo Izrael – tam so vedno napetosti med Izraelci in Palestinci, a turistov je v Izraelu vedno več, ne vedno manj. Medijska zgodba je vedno ena stran resnice, druga stran pa je dejanska situacija.
Potniki pravkar izpeljane ture po Sinaju so me spraševali, zakaj egiptovska vlada meni, da je potovanje po polotoku nevarno, saj se nič ne dogaja, vse je mirno in beduini še vedno prišleke sprejmejo z nasmehom in odprtih rok. Južni del Sinaja je popolnoma varen, a če se severni del enači z južnim, potem pride do takega nepravilnega razmišljanja, da je kar povsod nevarno. Sinaj je velik dobrih 61.000 km², kar je za tri Slovenije in če se nekaj dogaja recimo v Italiji, to še ne pomeni, da se dogaja tudi v Sloveniji. Enako je tudi s Sinajem; če se nekaj dogaja na severu, to še ne pomeni, da enako velja za južni del. Se spomnite koliko časa je pri tujcih veljalo, da imamo vojno v Sloveniji? Nekateri so še leta 2000 spraševali, kako je v Sloveniji, ker imamo v Sloveniji pač vojno.
Mi smo v prečudoviti sinajski puščavi neizmerno uživali. Plezali smo po edinstvenih sinajskih kanjonih in odkrivali male bazenčke vode od nedavnega deževja. Valjali smo se po sipinah in se znova čudili temu čudnemu pesku, kako mu uspe priti v čisto vse odprtine našega telesa 🙂 Družili smo se z beduini, z naglavnimi lučkami smo imeli turnir v Enki, opazovali neštete zvezdice na nebu in čakali če bodo puščavske lisičke tokrat le prišle na večerjo, ki smo jo pustili za njih.
Sinajska puščava je vedno najmočnejši del potovanja po Egiptu. Tu so doživetja res pristna in močna. In vedno znova se zgodi, da si vsi želimo znova priti nazaj na Sinaj, ker je edinstven in čaroben. Ko zapuščamo Sinaj, pa se v mislih sprašujemo: čakaj, zakaj naj že ne bi prišli sem?!
Nina Mavrič