5. January, 2011   Indonezija, Vodniki  

Severna Sumatra

 

Severna Sumatra

 
Druženje z Bataki med orangutani, jezeri, ognjenimi gorami
 
Vedno raztresena zaradi številnih potresov, tsunamijev, izbruhov ognjenih gora je največji otok Indonezije, a kljub temu ne prva na seznamu, ko pomislimo na otoke tega velikega arhipelaga. Prav ta divja narava je oblikovala svojevrsten živalski in rastlinski svet na Sumatri, ljudje pa so razvili samosvojo kulturo, ki se prelomi preko ekvatorja. Najlepši kraji tega velikega otoka so na obeh straneh ekvatorja in vsaka stran predstavlja poglavje zase. Severni del je »udaren« z zvenečimi imeni in privlači tudi zaradi lokacije in dobrih prometnih povezav. Že vstop je svetovljanski skozi velik Medan in njegove vedno živahne široke ulice. Povsod se nekaj dogaja in že takoj na začetku te zavede mešanica barv, vonjav in okusov. Kljub temu, da je veliko mesto, je prijazno in sproščeno, popolnoma nepričakovano.
Popolno nasprotje »prestolnici« Sumatre je že prvi umik iz mesta tja na začetek narodnega parka Gunung Leuser in srečanje z divjo naravo. O narava, ki je tukaj poskrbela za pravo veselico in srečanja z mnogimi zanimivimi živalskimi prebivalci. V Tangkahanu se lahko od bližje spoznaš s prijaznimi sumatrijskimi sloni, ki so sicer na robu izumrtja, a se še vedno potikajo po tej lepi džungli. Pravi odklop med največjimi kopenskimi živalmi v svetu brez cest med bujnim zelenjem ob bistri džungelski reki je neprimerljiva sprostitev za telo in dušo… Še bolj znani živalski prebivalci Sumatre pa so veličastni orangutani. Prijazni primati so vedno redkejši na našem planetu in Sumatra je eno zadnjih zatočišč za to podvrsto, sumatrijskega orangutana. Manj kot 10 000 jih že živi na našem planetu in nekaj med njimi je tistih srečnežev, ki žive v bližini zavetišča v Bukit Lawangu, kjer so precej zaščiteni.

Sumatra - jezero Toba - dežela Batakov


»Jungle trek, jungle trek in Bukit Lawang…« se začne pesmica, ki odmeva iz restavracij in hotelčkov v tej simpatični vasici, kjer se večeri pogosto zavlečejo v noč. Je izhodišče za trekinge po neokrnjeni naravi, ki ponujajo idealno možnost za pobližnje spoznavanje prijaznih orangutanov. Kako lepo je opazovati te nam tako podobne živali, kako se obnašajo in kaj počnejo. Seveda niso orangutani edini prebivalci te mogočne džungle. Tukaj so tudi giboni, sumatrijski nosorog, jeleni, plazilci, številne ptice in celo plašni sumatrijski tiger. Dan, preživet v mogočni naravi med njenimi prebivalci, je doživetje brez primerjave. Kaj je lepšega kot popolno sožitje z naravo, brez pravega stika z zunanjim svetom… Kar naenkrat te vodi le še raziskovalski duh in ni več omejitev, le še prepuščanje divji okolici… In zvečer se zalotiš pri prepevanju tiste znane pesmice s še bolj znano melodijo!
Po potikanju v divji naravi je čas za počitnice oz. vsaj nekaj počitnicam podobnega! Zato je tukaj največje vulkansko jezero na svetu! Ta mogočna stvaritev narave je nastala prbl. 70 000 let nazaj ob izbruhu super – vulkana! Ta izbruh naj bi bil eden najmočnejših na zemlji v zadnjih 25-tih milijonih let in obstaja celo teorija o »pravi katastrofi« izbruha Tobe, ki naj bi povzročil močne klimatske spremembe in vplival tudi na razvoj človeka. Ko se jezeru približaš po poti, polni zanimivih postankov, pogled komajda ujame drugi konec jezera, oceanska modrina vode pa pomirja oči in zapelje v svojo pravljico. Pravljico s tistimi značilnimi hiškami visokih zašiljenih streh, cerkvicami, nasmejanimi obrazi, glasbo na vsakem vogalu,… To je dežela Batakov, upornega samosvojega ljudstva, ki je našlo zavetje prav ob tem ogromnem jezeru in tam ustvarilo svojo zanimivo kulturo.
Govori se, da so bili Bataki še nedolgo nazaj ljudožerci! Prav tako se menda ne branijo kakega kosa prašička na svojem krožniku, kjer se pogosto znajde tudi človekov »najboljši prijatelj«. So res tako krvoločni za temi svojimi nasmehi in prijaznostjo? Kakršnikoli, do obiskovalcev so izjemno gostoljubni. Radi se zabavajo in spoznavajo nove ljudi. Večeri minevajo ob spremljavi kitare in s kozarčkom džungelskega soka v roki. Jezero pa poskrbi za čudovito romantično kuliso s svojim majhnim otočkom Tuk Tukom, delom večjega Samosirja. Čas spet nima vpliva in hitro se navzameš sproščenosti svobodnjaških Batakov. Počitnice postanejo več, raziskovanje nenavadne kulture nasmejanega ljudstva in številnih objezerskih skrivnosti! Kdo bi si mislil, da so tukaj nekoč vladali mogočni kralji in kraljice in da je tisti velik hrib pravzaprav otok na jezeru!

Sumatra - vzpon na vulkan Sibayak


Ognjene gore Sumatre so še kako žive in rade puhajo paro v svež gorski zrak. Ko se odpraviš na kakšno od njih vse do vrha nimaš občutka, da hodiš po vulkanu. Šele ko zavohaš žveplo in zaslišiš šum pare, veš da je to to. Počutiš se nemočnega ob tej igri narave, ki še vedno poteka. Si predstavljaš, da se razjezi in izbruhne, morda drzneš iti še bližje in od blizu preveriš, če je vse to res. Takrat se samo prepustiš in občuduješ neverjetno naravo kot iz dokumentarne oddaje. Ni lepšega potem še namočiti utrujenih kosti v izvirski vroči vodi, kamor nas odpelje Bruce in se samo smeji. Hmm, ja hitro ugotovimo, zakaj. Voda je zelo vroča! Najprej speče, potem pa pomiri.
O, te gore pa so ustvarile tudi čudovit gorski zrak! In ker je svež ter prijeten, je prav tam v naročju treh ognjenikov nastalo prijetno mestece, Berastagi. Tam se zvečer ulice spremenijo v restavracije in kočijaži prispejo s svojimi zloščenimi kočijami, da popeljejo naokrog romantično razpoložene obiskovalce. Tudi tiste, ki so mestece prišli obiskovat sami. Razdalje niso dolge, a s kočije je občutek kot v pravljici! Sem in tja srečaš kakšno prijetno mešanico bataških tradicionalnih templjev s krščansko cerkvico. Kajti Bataki so uradno kristjani. In tam za vogalom je čisto prava staromodna »long house«, tradicionalna hiška v napol podrtem stanju, a še vedno okupirana. Ko dospeš na tržnico, pa je presenečenje najlepše. Samo nenavadno tropsko sadje vseh mogočih barv in oblik, najbolj čudni prigrizki, najlepša pisana oblačila ter čimbolj svetleči in šumeči spominki. Za konec še sprehod od ene do druge poulične restavracije, kajti vsaka je specializirana le v nečem. Tukaj riž in tam sladka palačinka! Za konec še kozarček tople okrepčilne pijače in takrat lahko dnevu rečeš dan!
Naslednje jutro mesto ni več tako romantično. Odkrijem tudi tisto domačo tržnico, kjer poleg vseh prelepih stvari prodajajo tudi tiste bolj uporabne in bolj življenjske. Restavracij na ulicah ni več in zamenjajo jih hiteči ljudje. A komu mar, pomembna je zgodba čarobnega večera v tem simpatičnem mestu! In zaloga nenavadnega tropskega sadja za zajtrk! Naključno srečanje s skupino pavijanov na poti ven iz mesta. Severna Sumatra kar naprej preseneča in za vsakim ovinkom ponuja še kaj čisto novega! Vse tja do ekvatorja je tako. Potem sledi preklop. Drugačna kultura, narava, hrana, vera,… Novi presežki, ki jih na tem koncu sveta nikakor ne zmanjka. Oba dela otoka, na obeh straneh ekvatorja, tvorita tisti najlepši del neukrotljive Sumatre. Vsak zase s svojo zgodbo a s skupno privlačno silo divje in svobodne narave.
Ajda