15. feb, 2012   Agencija Oskar, Bližnji Vzhod, Jordanija, Vodniki  

 

"Rim", daleč od Rima

 
Približno 50 kilometrov severno od jordanske prestolnice Aman se nahajajo ostanki čudovito ohranjenega nekdanjega rimskega mesta Jerash oziroma Gerase, kot so mesto imenovali v antiki.
Nekdanje mesto Jerash je obkroženo z rodovitnimi griči, na katerih se je razvilo sodobno mesto z enakim imenom. Zgodovinski dokumenti potrjujejo, da je bilo območje poseljeno že v neolitiku. To pomeni, da ljudje na tem predelu prebivajo več kot 6500 let, kar ni nič presenetljivega, saj so naravni pogoji za življenje idealni že od nekdaj.
Mesto se nahaja na nadmorski višini okoli 500 metrov. Zaradi zaščite okoliških hribov je temperatura ozračja konstantna, prav tako tudi dotok vode. Jerash je imel tako idealne pogoje za prvi razcvet mesta v času Aleksandra Velikega. Njegovi prebivalci so vedno uživali lagodno življenje, pomankanja niso poznali in ko so v mesto prišli Rimljani so se v novem okolju kaj kmalu počutili domače. Rodovitna okolica in odlična strateška lega je bila Rimljanom pisana na kožo.
Jerash je pod Rimljane prišel leta 63 p.n.št., ko je v mesto prijezdil general Pompej. Po njegovem prihodu je mesto doživelo razcvet v vsej svoji veličini ter postalo eno najlepših in najimenitnejših mest rimskega imperija. Jerash danes velja za največje in najboljše ohranjene ostanke rimske arhitekture izven Italije.
Na višku svoje slave in moči, v drugi polovici 2.st.n.št., se je mesto raztezalo na 80 hektarjih površine. Obzidano je bilo z mogočnim obzidjem, za katerim se je skrivalo razkošno življenje 20 tisoč prebivalcev. Mesto je bilo administrativni, trgovski in kulturni center širšega dela območja.
Zgradili so mogočne civilne in administrativne stavbe, razkošne bivanjske dele, templje, trge in tržnice, široke stebriščne ulice in vodnjake, javna kopališča, gledališča ter seveda ogromen hipodrom, kjer so Rimljani tako radi preživljali svoj prosti čas. Na tem hipodromu duh nekdanjega Rima ostaja še danes. Lokalno društvo za ohranitev antičnega Jerasha namreč vsak dan, dvakrat dnevno, pripravi zanimivo predstavo, na kateri prikažejo pravo bojevanje rimskih legionarjev in gladiatorjev ter tekmovanje s konjskimi vpregami.
V 5. in 6. st., ko je svoj razcvet doživljala krščanska vera, je v Jerashu živela številčna krščanska skupnost, ki je v mestu zgradila katedralo in 13 cerkva s sijajnimi talnimi mozaiki. Jerash je postal krščanski center, kamor so množično hodili romarji na svoje priporočitve.
S prihodom Perzijcev in Muslimanov v 7.st. je mesto počasi začelo propadati, stoletje kasneje pa je območje prizadel katastrofalen potres, ki je uničil večino infrastrukture in iz mesta pregnal še zadnje prebivalce.
Jerash je bil porušen in zakopan v pesku vse do leta 1806, ko je v mesto prišel nemški popotnik Ulrich Jasper Seetzen. Nekdanjo rimsko metropolo je počasi začel odkopavati in restavrirati. Zaradi zakopanosti v pesek so se ostanki nekdanjega mesta odlično ohranili in tako je Jerash znova vstal iz pepela pozabe. Številni obiskovalci še danes občudujejo mogočnost nekdanjega mesta, pravega malega Rima, ki je bil od dejanskega Rima tako zelo oddaljen, a je vseeno živel svojo rimsko pravljico.
Nina Mavrič