Piše: Alina Meško
Gruzija in Armenija – dve deželi, eno čudovito Oskarjevo potovanje. Delček sveta, ki ga večina ne pozna prav dobro, a v sebi skriva bogato preteklost, barvito sedanjost in nekoliko nejasno prihodnost.
Tbilisi in Erevan – dve mesti različnih utripov
Glavno mesto Gruzije je Tbilisi, pravi mozaik zgodovine. V njem se zrcali preteklost številnih osvajalcev, ki so tam pustili svoje sledi – marsikaj pa tudi uničili. V starem delu mesta še vedno stojijo mošeja in sinagoga, ostanki zoroastrijanskega templja ter stara pravoslavna stolnica. Na drugi strani reke Mtkvari stoji povsem nova, mogočna pravoslavna cerkev – ena največjih na svetu. Tbilisi zaznamujejo slikovite ulice, polne umetniških detajlov, opečnate stavbe in moderne steklene zgradbe, ki napovedujejo svetlejšo prihodnost – na katero Gruzijci še čakajo.
Armenska prestolnica Erevan je sodobno mesto s širokimi avenijami, mogočnimi stavbami ter modernimi lokali in restavracijami. Mesto, ki leži na povprečni nadmorski višini 1000 metrov, je bilo skrbno načrtovano v času Sovjetske zveze, da bi privabilo Armence, razkropljene po svetu po tragičnih dogodkih leta 1915. Tam skoraj ne najdemo stavbe, stare več kot sto let. Glavni trg krasijo sodobne osvetljene fontane, ki v večernih urah privabijo domačine in obiskovalce, predstavo pa spremlja glasba armenskih in tujih umetnikov.
Jezik in abeceda – vsak po svoje
Armenci so svojo abecedo oblikovali na začetku 5. stoletja, predvsem zato, da bi ohranili svojo vero. Nekaj desetletij za njimi so svoje črke razvili tudi Gruzijci. Čeprav sta si abecedi na prvi pogled nekoliko podobni, gre za povsem različna pisna sistema. Tudi jezika sta različna: armenščina je indo-evropski jezik, medtem ko gruzijščina spada v svojo, kavkaško jezikovno družino. Podobnosti z nam znanimi jeziki boste iskali zaman.
Čeprav sta oba naroda krščanska, so Gruzijci pravoslavci, Armenci pa pripadajo še bolj izvirni Armenski apostolski cerkvi. Razlikujejo se tudi cerkvene stavbe in običaji – Gruzijci se na primer pokrižajo z desne proti levi, Armenci pa, tako kot mi, z leve proti desni.
Ljudje so prijazni in gostoljubni
V obeh državah so domačini prijazni in goste sprejmejo z odprtimi rokami – če prihajajo z dobrimi nameni. Armenci so znani tudi po svojih velikih nosovih, ki jih je danes zaradi sodobne medicine – vsaj med ženskami – nekoliko manj. A tudi nosovi Gruzijcev niso prav majhni.
Armenci so praviloma bolj podjetni, zato so pri njih tudi cene nekoliko višje. Veliko denarja v državo priteka iz armenske diaspore. Radi se pohvalijo s svojimi številnimi izumi – ste vedeli, da je prav Armenec izumil zeleno barvo za ameriške dolarje? Zagotovo vam bodo to z veseljem povedali. Gruzijci pa so bolj flegmatični in jih ne moti preveč, če kdaj izpustijo kakšno priložnost za zaslužek.
Obe državi sta znani po pridelavi vina, a kdo ga je izumil, se nikakor ne morejo dogovoriti. Zagotovo pa velja, da so Armenci strokovnjaki za konjak oziroma vinjak, Gruzija pa slovi po tradicionalni pridelavi vina v kvevrijih, velikih glinenih posodah, zakopanih v zemljo.
Razlike, podobnosti in zanimivosti Oskarjevci odkrivamo v obeh deželah, vsak od nas pa si ustvari svoj pogled. Da bi odkrili svojega, ju je treba obiskati in začutiti.
