Kratko in sladko je bilo naše druženje v Maroku s skupino slovenskih zamejcev iz Italije, ki smo ga izpeljali v sodelovanju z Adriatico Trst.
»Le kaj vodi na potovanje človeka, katerega emšo je blizu emšu mojih starih staršev?«, sem se spraševala na letu od Rima do Casablanke, ko nas je v zraku premetavalo od hude turbulence.
»Le zakaj bi se človek odpovedal udobju in lagodju, ki ga je vajen doma v zameno za prilaganje, odpovedovanje in napor? Doma je vendar vse veliko lažje in enostavneje. Pa vendar, nekaj mora biti, kar prevesi na tehtnici.«
Vprašanje sem mlela v glavi tekom celega potovanja in opazovala, s kakšnimi tegobami se srečujejo starejše generacije in zavedla sem se, da tudi mene, tako kot vse ostale čaka ista zgodba.

Išias, težave z vidom in sluhom, počasnost, krčne žile,..če naštejem samo nekaj od teh.

Pa vendar so vsi do zadnjega kazali odkrito veselje, energijo in tisto čemur pravimo otroška radovednost, želja po učenju, spoznavanju in odkrivanju novega.
Noben, prav noben se ni pritoževal nad dolgimi vožnjami, sprehodi. Prav nasprotno, vsako jutro so me presenetili s kopico vprašanj o deželi in ugotavljali smo, da nam bo zmanjkalo časa, da bi obdelali vse teme. Ni druge, v Maroko se bo treba še kdaj vrniti!
Naši potniki pa se lahko pohvalijo, da potovalna iskrica v njih še tli. Kapo dol!

Sara

Komentirajte

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se