Danes sem poln nekih melanholičnih misli. Mimogrede, moje ime je “Nanashi”. Ja, je le psevdonim in pomeni “nihče” v Japonščini. Lahko bi govoril, kako sem se imel lepo, kako sem doživljal vsako sekundo doslej neznanih in bizarnih situacij v družbi najboljše vodičke. To bi vse bilo še preveč res.

Ne. Tukaj sem zato, da opišem Indijo, kot so jo videli moj um, čustva in instinkt (sposodil sem si teorijo Življenja iz knjige “psi”, če jo še niste prebrali, jo vroče priporočam). Let kot let, v relativno prijetni, malenkost nerodni družbi sopotnikov sem na letalu, nekje uro pred pristankom spil Jacka. V umu sem namreč potoval sam, meditativno. Pristanek me je prizemljil. Nisem prepričan, če sem vse videl tako kot naj bi. Niso me toliko zanimali črni obrazi na letališču in nimam posebnih preferenc v zvezi s poltjo. Mogoče raje malo bolj zagorelo, zato ker sem sam relativno bel. Na ljudi sem vedno gledal kot enostavno – na ljudi.

Posušeno, rumeno-rjavo, vroče okolje. Lepo zalita trata, na kateri hoja ni dovoljena in na kateri po turško sedeč v krogu pomenkujejo državne vojaške enote. Pri vsaki zamenjavi fokusa je slika delne zameglitve polna barv. Barv oblačil, bitja srca z navdušenjem, ter mešanje zvokov z meditativno mantra-glasbo v kombiju posvečenem Ganeshu, ki preprečuje vse ovire. Bil sem na poti do svobode. Nisem “trip”-al.

Prisegam na spontanost, ampak spontanost ni življenje brez dogovorov in urnikov. Je le življenje v okviru lastne sedanjosti, v lastnih čutenjskih okvirih danega trenutka. V kar spada tudi prihodnost in preteklost. Deja Vu in podobne spominske frustracije me vsakič še vedno prešinejo ob pogledu na slike potovanja po deželi svobode. Zakaj torej dežela svobode? Ker sem tukaj doživljal največje razdirajoče kontraste in temelje človeškega razmišljanja, duhovnosti, bolečine in ljubezni.

Templji, templji, templji… Mogočne stavbe kvazi duhovnosti, kjer žal še vedno vlada takoimenovana ego-premoč moškega spola. Po pravici povedano so me stavbe očarale, vendar vse prej kot impresionirale. Zakaj bi pisal o tem, ko pa začneš svoje doživetje samo nekaj korakov “off the beaten track”. Moški prijatelji se držijo za roke. Mamica kopa svojega otroka na ulici, v malem plastičnem čebru. Ščurki, ki jih sicer noben ne mara se sprehajajo mimo stojnic v ozkih ulicah. Nikoli nisem razumel zakaj ne – pač ja, ni lepa žival, ampak kdaj je pa že neposredno naredil komu kaj slabega – ravno tega pogovora se živo spomnim, ki sem ga imel z vodičko Ano M. – malo bolj budistično usmerjena filozofija, karma, ki te lahko ugrizne v prihodnosti, če brez sprejemanja in razumevanja pobijaš “insekte”. Pes brez ene noge počiva v senci, par metrov stran od njega pa okrogel Indijec piše sms na nekem ponaredku od telefona najbrž dejanski moderni tehnološki višek, zraven enormnega kupa zjutraj okoli petih pometenih smeti. Smetarska rikša na nožni pogon na ovinku glavne ulice v mestu, velikem kot kakšen center starejšega domačega mesta, kot na primer Ptuj ali pa Novo mesto. Na tem malem prostoru se veselo tlači več kot 35000 ljudi. Ko v Sloveniji poslušam pritoževanja zaradi premajhnega parkirnega mesta pred hišo, se le sladko nasmejim in uživam v tišini.

Iz kje izvira modrost? Na internetu je modrost že to, če se spomniš nekaj skrajno neumnega – in tega enostavno ne napišeš. Modrost izvira iz izkušenj in iz sprejemanja. Torej je Indija mati modrosti. Res je, po nekem času se človeku globoko, ampak v trojici zavedanja, (um, čustva in instinkt) v centru energije človeškega telesa zasidra nek dodaten čut, kot bi sicer filozof poimenoval – človeškosti v pravem pomenu besede. Nek žgoč občutek v trenutku zbranosti in meditacije. To sem zares prvič doživel v Indiji – da sem uspešno in zbrano, v popolnem miru, v sebi začutil pravi ch’i.

Pogovarjal sem se z nekim tujcem. Razlagal mi je kako imajo v ****** (ne spomnim se točnega kraja) celo univerzo duhovnosti in da po končanem študiju celo dobiš neke vrste potrdilo, da sedaj si pa res duhoven. Kakšen paradoks… Mogoče celo prej oksimoron… Bistroumni nesmisel. kako lahko dobiš diplomo v nečem, kar se začne v tebi in konča v celem vesolju? Res je, v Indiji se ti v enem mesecu lahko naberejo celoživljenjske izkušnje. Seveda je vse odvisno od lastne energije osebe in dojemanja.

Ljudje so izredno prijazni. Še v starosti obdržijo otroško igrivost in vse barve sveta. Svet jim nikoli ne postane otopel. Premočni, k čustvom usmerjeni vsakdanji dogodki. Mogoče pa njih v bistvu od otroštva pustijo otopele. Ampak ko pogledaš sivemu bradatemu Indijcu v oči, ne vidiš le provokacije, poskus natega, ali pa naveličanost. Vidiš pravo igrivost. Velika je razlika med starim in mladim prebivalstvom. Mlado prebivalstvo je izrazito mlado na pogled, starejše prebivalstvo pa ima toliko gub verjetno kot izkušenj. Težko opaziš prebivalstvo v našem svetu imenovano “srednjih let”. Hitro staranje je po mojem posledica gladkega zavračanja energij iz okolice in preusmerjanja pozornosti na njihov izredno slikovit vsakdanji način življenja. Izredno veliko preveč materialnih ljudi ampak tudi največja zgostitev zavajujoče in tudi prave duhovnosti. Kaj pa je sploh prava duhovnost? Torej prava duhovnost je iskanje samega sebe v odnosu do iskanja in razkrojitve samega sebe v nešteto delcev energije celotnega vesolja na stopnji nedosegljivih zvezd. Napisal sem poetično, ker prava duhovnost je večna notranja pesem – v ušesih.

Močno priporočam južno Indijo – čeprav sem opisal zgolj kontraste. Tako tudi agencijo Oskar. Ne delim pohval, ker bi me agencija popeljala po duhovni poti. Ampak “srečno nenaključje” je naneslo, da sem spoznal osebo, ki je prinesla ogromno k duhovnosti potovanja – vodičko. V večini primerih bi rekel – pojdite v Indijo sami, vas pride dosti ceneje. Tokrat pa je moj pristop drugačen – priporočam potovanje s to agencijo.

Napisal sem kratko “zgodbo” in upam, da bo še veliko ljudi iskalo duhovnost in življenje preko vaše agencije.

(P.S. ni boljšega občutka, kot sredi vročine srkati slastno kokosovo “mleko” ali pa si v senci privoščiti masala čaj :-p)

Nanashi

Komentirajte

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Indija-Varanasi-inne
POTOVANJE:
Cena:
od 1698 EUR
Trajanje:
od 15 dni
Potovalni stil:
Stopnja 3 - Oskarjevo doživeto potovanje
Indija-Agra-Akbarjeva zbornica-inat
POTOVANJE:
Cena:
od 1386 EUR
Trajanje:
od 10 dni
Potovalni stil:
Stopnja 2 - Oskarjevo turistično potovanje
Indija-Moški z Rajastana
POTOVANJE:
Cena:
od 1254 EUR
Trajanje:
od 9 dni
Potovalni stil:
Stopnja 2 - Oskarjevo turistično potovanje
Indija-Shiva
POTOVANJE:
Cena:
V PRIPRAVI
Trajanje:
od 15 dni
Potovalni stil:
Stopnja 3 - Oskarjevo doživeto potovanje
Južna Indija-Kanyakumari-inbk
POTOVANJE:
Cena:
V PRIPRAVI
Trajanje:
od 10 dni
Potovalni stil:
Stopnja 2 - Oskarjevo turistično potovanje
Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se