17. May, 2016   Agencija Oskar, Kuba, Vodniki  

Prilagajanje na kubanski ritem

 

Prilagajanje na kubanski ritem

Piše: vodnik Maj Bešlin

,,Kdaj imamo let?’’

,,Čakaj, zdajle je check-in…nam bodo že povedali, verjetno let ne bo točen…’’

,,Zaradi operativnih razlogov ima letalo v Havano zamudo…’’

KubaDva dni pred potovanjem dobimo od lokalne agencije obvestilo – namesto predvidenega notranjega leta iz Santiaga de Cuba do Havane, imamo let iz bližnjega Holguina. Ok, ni panike, nič novega, vsakič so nekakšne spremembe, na Kubi je pač to stalnica. Pravzaprav je čudno, če vse teče po programu – to bi bilo preveč dolgočasno in čisto nič kubansko…

Zaključili smo z ogledi Santiaga de Cuba, vozimo se proti Holguinu in pogovarjamo o Kubanskih razmerah. Čaka nas le še let do Havane, prenočitev in prosti dan v prestolnici. Po programu. Vendar Kuba vedno poskrbi za presenečenja, ki se nam vtisnejo v spomin in tam ostanejo kot doživetja še dooolgo časa.

,,Imamo pozno večerni let do Havane, v Holguinu bomo poskusili priti pred temo, da lahko šofer še opazi luknje, ki so na cesti. Verjetno bo imel let zamudo, na Kubi je to običajno.’’

,,Ja, ja, ni problema, poznamo Kubo!’’

Prispemo okoli pol devetih, ravno se dela mrak. Super tajming, ob 21h je namreč check-in, naš let naj bi bil ob 23h. Predvidoma, verjetno bo kakšna ura zamude… Holguinsko letališče je zelo majhno, pravzaprav ena soba spodaj in ena zgoraj. Sami Kubanci in mi, Oskarjevi Kubanci. Ob devetih pa namesto prijave na let obvestilo – ,,Zaradi operativnih razlogov ima letalo iz Havane zamudo…’’.

Ok, malo počakajte, grem povprašat kaj to pomeni. Stopiva z lokalnim vodnikom do okenca in se začnemo pogovarjati, kakšni so operativni razlogi in kaj nam prinašajo.

Kuba1Ko izveva, ne veva ali bi se smejala ali jokala. Občutek, ki dostikrat prevzame Kubance. Letalo ima namreč zamudo, ker so dodali še dva leta vmes. Tako naše letalo ne bo odletelo iz Havane v Holguin, temveč bo najprej odletelo v Santiago de Cuba, potem se vrnilo v Havano in kasneje bo šele odletelo v Holguin. Stvar je na meji komičnosti, mar bi počakali v Santiagu de Cuba! Ah, tako je na Kubi.

Ko sporočijo novice po zvočniku med Kubanci ni nikakršnega razburjanja. Na to so že navajeni, nekaj popolnoma običajnega. Ko sporočim našim, da naš let ne bo ob 23h, temveč predvidoma ob 3h, so odzivi popolnoma isti. Sprejetje dane situacije. Naročimo kavo, se namestimo in gledamo prenos kongresa kubanske komunistične stranke na ogromni televiziji – verjetno tudi ti izbranci poznajo podobne situacije, brez katerih ne doživiš Kube.

Sopotnik Vinko prispeva nov ,,Oskarizem’’, sposojen od AA: Bog, daj mi sproščenost, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti. Daj mi pogum, da spremenim tisto kar lahko. In daj mi modrost, da razlikujem med obema.

Zakaj se nam je to zgodilo? Na Kubo namreč prihaja vsak dan vedno več turistov, turistične zmogljivosti pa ostajajo na ravni izpred petih let. Primanjkuje jim tako letal, hotelov, vodnikov, voznikov, avtobusov, turističnih ladjic/čolnov, turističnih tovornjakov/džipov… Pravzaprav čisto vsega. Tako, kot jim primanjkuje veliko stvari v vsakdanjem življenju – in s tem pomanjkanjem Kubanci živijo iz dneva v dan.

Nam se je zgodila situacija, ki če jo gledaš navzven, prinaša le negativne občutke – frustracijo, jezo, razočaranje in živčnost. Kako naj vam razložim, da je meni in potnikom ravno ta situacija ostala eden izmed najprijetnejših in najzanimivejših dogodkov s potovanja. Pa smo se celo potovanje imeli super. A to je bila kot češnja na torti – vrhunska izkušnja kubanske realnosti, ki smo jo z veseljem sprejeli. Zagotovo bo, ko se bomo čez par let srečali, spomin nanjo ostal še enako svež – spomin na to, kako stvari na Kubi resnično potekajo.