06. maj, 2020   Agencija Oskar, Vodniki  

 

Prenašanje bogastva potovanj v trenutno (domačo) resničnost

Piše vodnica: Sandra Modic

Če se poigramo z resničnostmi in pogledamo na trenutno (zdaj že zaključujočo) situacijo in potovalno dinamiko, lahko opazimo nekaj vzporednic, ki nam lahko pomagajo razumeti in živeti trenutno resničnost.

(Turbulenten) začetek. Ko prispemo v izbrano deželo, še posebej če je ta kulturno bolj oddaljena od naše, lahko velikokrat doživimo šok. Veliko je novosti, ritem je dinamičen in čeprav smo si tega želeli in smo se verjetno potovanja dolgo veselili, se lahko začnemo zapirati, saj je dražljajev in sprememb veliko. Podobno se je zgodilo v prvem obdobju izrednih razmer. Najprej šok razglasitve pandemije in karantene, kriza ob srečanju s tem, kar dejansko je, nato pa izjemno hitre spremembe, ko smo se vsak dan zbudili v drugačno realnost. Seveda se je lahko pojavil še toliko večji odpor, saj to ni bila situacija, ki bi si jo sami izbrali. 

Umirjanje in usklajevanje. Ko mine nekaj dni potovanja, se počasi začnemo umirjati. Pobližje se spoznamo z deželo, s sopotniki in vodnikom. Privadimo se na potovalni ritem, ustvari se skupinska dinamika. Podobno smo lahko opazili pri trenutni situaciji: ko so se spremembe začele umirjati, smo začutili več stabilnosti, predvsem ko je prišlo do sprijaznjenja z nastalo situacijo in se je ustvaril nov ritem. Res pa je, da je bila prva faza v trenutni situaciji precej daljša kot na potovanjih, saj so/bile razmere nepričakovane in nepoznane.

Faza letenja. Nato smo prešli v osrednji del karantene, ki spominja na osrednji del potovanja. Faza letenja se pojavi predvsem pri malo daljših potovanjih, ko se dnevi prevešajo eden v drugega, ko izgubimo občutek za čas, ko smo prisotni v sedanjem trenutku in sprejemamo to, kar je. Manj se obremenjujemo s tem kaj bo, čas obstane, mi pa lebdimo. To je obdobje, ki nam ponudi čudovito priložnost, da se obrnemo navznoter.

Pristanek. Temu sledi še faza pristajanja, ki je izjemno pomembna, saj je za ustrezen pristanek pomembna priprava. Najlažje to naredimo s pomočjo postopnega prizemljevanja. Vzemimo si čas in razmislimo, kaj vse smo doživeli, kaj smo občutili, kaj lahko kot popotnico vzamemo za naprej in kaj bi raje spustili.

Na tej točki se lahko vprašamo, kaj so modrosti in draguljčki, ki jih lahko s potovanj prenesemo v trenutno resničnost?

Oskarjevci potovalni dan radi začnemo z mislijo danes je najlepši dan našega potovanja/življenja. Ko besedo potovanje zamenjamo z besedo življenje, vsakemu dnevu tudi po koncu potovalne pravljice vdahnemo drugačno energijo. Hkrati pa utrdimo zavedanje, da je današnji dan najlepši, saj je eden in edini. Včerajšnji je že mimo in ga ne moremo spremeniti, jutrišnji je prazna množica, na kar pa imamo vpliv je, kako doživljamo sedanji trenutek.

Smo glavni igralci (potovalnega) filma. Ni pomembno, kaj si ogledujemo, na potovanju ali v domačem življenju, ampak kaj ob tem doživljamo. Naša osebna izkušnja, naše doživetje je tisto, zaradi česar potujemo/živimo. Seštevek naših doživetij ustvarja potovalni/domači film. Kako lahko v tem potovalnem premoru pristopimo do že poznanega in na to pogledamo s svežimi očmi?

Trenutno obdobje je priložnost za slačenje domače obleke. Zaradi izrednosti situacije imamo namreč čudovito priložnost, da lahko uberemo bolj zavestni pristop in odložimo svoje navade, vzorce mišljenja, čustvovanja, vedenja in nase, na bližnje, sodelavce in okolico pogledamo v drugačni, novi luči. Kaj lahko v trenutni situaciji naredimo drugače, izven vsakodnevnih vzorcev?

Zavedati se je potrebno, da je trenutna situacija dejstvo. Tu se predvsem postavlja vprašanje, kako lahko najdemo udobje znotraj trenutnega stanja?

Če moramo prečkati reko, je vseeno, ali je voda mrzla ali topla. Reko lahko prečkamo s kislimi obrazi ali pa jo prečkamo z žarom… Doživetje bo v vsakem primeru, je pa od nas odvisno, v kakšnem stanju bomo prišli na nasprotni breg.

Pri tem nam lahko pomagajo nekatere tehnike. Pomembno je, da jih izvajamo konsistentno, predvsem pa da prisluhnemo sebi ter da se zavedamo, kaj so naše potrebe. Tako na telesni, čustveni kot tudi na miselni ravni.

drevo 683x1024 - Prenašanje bogastva potovanj v trenutno (domačo) resničnost

Sedaj je čas mirovanja, razmisleka, raziskovanja, je čas učenja, izzivov, predvsem pa je lahko čas in priložnost, da se obrnemo navznoter, da spoznavamo sebe, da odpade tisto, kar nam ne služi več in da okrepimo tisto, kar nam. Globoke korenine nam omogočajo stabilnost, trdnost in čvrstost, predvsem pa nam omogočajo rast in razvoj.

Tehnika prizemljevanja. Usedemo se tako, da imamo vzravnano hrbtenico, stopala odložena na tla in kolena pod kotom 90 stopinj. Če nam je udobno, zapremo oči in se osredotočimo na dihanje. Naredimo nekaj polnih vdihov in izdihov. Nato pozornost usmerimo v prste na nogah in začutimo celotno telo. Če kje začutimo napetost, tja usmerimo dih in področje sprostimo. Izvajamo, dokler ne začutimo umirjenosti in prizemljenosti.

Hvaležnostni dnevnik. Prakticiranje hvaležnosti vzbuja pozitivna čustva in vpliva na naše psihično in fizično dobro počutje. Razmislimo za kaj in koga smo v preteklem dnevu ali tednu hvaležni? Tehnika je najbolj učinkovita, če si vse, za kar smo hvaležni, zapišemo. 

Kaj radi počnemo? Kaj si že dolgo želimo preizkusiti? Mogoče je to učenje tujega jezika, preizkušanje receptov, učenje instrumenta, branje … Lahko si ustvarimo seznam idej, ki nam lahko služi kot vir navdiha.

Več: predavanje na Facebook strani Agencije Oskar