9. november, 2011   Agencija Oskar, Egipt, Vodniki  

Praznovanje Eid al-Adhe

 

Praznovanje Eid al-Adhe

 
6. novembra so muslimani po celem svetu začeli s praznovanjem Eid al-Adhe, štiridnevnim praznikom žrtvovanja živali. V Sloveniji je ta praznik bolj poznan kot kurban bajram, praznovanje pa je povezano z Abrahamovo pripravljenostjo, da Bogu žrtvuje lastnega sina.
Na praznično jutro naj bi vsaka muslimanska družina, ki je tega finančno sposobna, žrtvovala eno žival in del mesa namenila revnim ljudem. Po navadi žrtvujejo ovce ali koze. Prvi dan praznovanja je najbolj pomemben, ostali trije dnevi pa so namenjeni obiskovanju družine, prijateljev in dobrih želja.
Prvi dan, po jutranji molitvi se cela družina zbere skupaj, da opravijo žrtvovanje živali. Le-te ubijejo na način imenovan halal, kar pomeni, da je žival obrnjena v smeri proti Meki, verskemu središču islama, in da jo ubijejo le z enim rezom v vratnem delu. Tak način naj bi bil najbolj human, saj naj bi žival pri tem najmanj trpela.
Meso žrtvovane živali po obredu razrežejo in pripravijo za kuhanje. Nekaj mesa družine obdržijo zase in za goste, ki se bodo v prazničnih dneh zvrstili v njihovih hišah. Večina mesa pa se razdeli revnejšim ljudem. Po prav edinstvenem zajtrku – ovčki na žaru in svežem kruhu, začnejo od hiše do hiše hoditi revnejši ljudje in spraševati po hrani.
Del svežega mesa pa vsaka glava družine nameni prav posebni družini, ki živi v pomanjkanju. Komu darujejo to meso ne ve nihče, razen samega darovalca. Beduinska družina, s katero živim tu na Sinaju, je tudi letos ta del namenila materi s šestimi otroki, ki so ostali brez očeta.
Ob tem praznovanju številne družine zberejo tudi denar, ki ga namenijo nekomu, ki živi v pomanjkanju. Naša beduinska družina ima tako navado, da vsako leto denar skupaj zbira drug član družine in samo on ve komu bo daroval zbrane cekine.
Praznik Eid al-Adha je mnogim ljudem tuj, ali pa do vsega skupaj čutijo nek odpor, predvsem zaradi vsega tega klanja živali. Ampak ljudje smo si različni, imamo različne navade, različne tradicije. In ravno zaradi tega se mi zdi naš svet tako zelo fascinanten. A vsem nam je skupno to, da radi pomagamo, če le lahko. Takrat barva kože, vera, spol, kultura, tradicija niso pomembne. In Eid al-Adha je v bistvu ravno to – praznik, ko mnogi ljudje, ki že tako nimajo veliko, pokažejo sočutje do tistih, ki živijo v še težjih razmerah in jim je vsak dan borba za življenje.
Nina Mavrič