10. jun, 2020   Agencija Oskar, Madeira, Vodniki  

 

Pismo z Madeire

Piše vodnik: Nejc Bratuša

Bom Dia!

Z družino smo se odpravili na počitnice. Izbrali smo rajski otok večne pomladi Madeiro, ki je super za pobeg pred zimo. Počitnice so se nam nepredvideno “malo” podaljšale. Kmalu po prihodu je bila čez noč razglašena pandemija. Začelo se je odpovedovanje letov, države so zapirale svoje meje, potovanja, ki bi jih vodil, so bila odpovedana… kaj pa sedaj? Ostati na Madeiri ali se vračati domov na negotovo pot? Odločili smo se, da ostanemo, saj se nam je Madeira zdela najbolj varna.

Odločitev je bila prava. Postali smo lokalci in zadnjih nekaj mesecev preživeli v idilični vasici s pogledom na moder ocean in na zelene nasade banan. Razgled, ki te vsako jutro, ko vstaneš in pogledaš skozi okno, navduši. V obdobju karantene smo imeli srečo, saj smo dneve povečini preživljali v naravi in raziskovali nove kotičke otoka ali pa uživali kar na domačem vrtu. Navduševali so nas najlepši razgledi, bujni deževni gozdovi lovorikovcev, poti ob levadah – vodnih kanalih in samotne plaže pod mogočnimi klifi. Vse to smo imeli praktično zase, saj je bilo turistov vsak dan manj, domačini pa so zaradi dela, dela in dela že malo pozabili, kako fajn je v naravi. Zdaj ko je karantene konec, pa jih je povsod polno. Madeira nas je vsak dan sproti presenečala z lepotami narave, ki jih težko opišeš ali ujameš v objektiv, najbolje jih je enostavno doživeti. Trenutki, ki ostanejo in se ti globoko vtisnejo v spomin. Narava nam je nudila sprostitev, navdih in zatočišče pred vplivi zunanjega sveta, bila je naša televizija, tako da si boljše karantene ne predstavljam. Vmes smo imeli krajše obdobje, ko smo zaradi varnosti lahko raziskovali le svojo občino – in to najmanjšo na otoku, ki se na srečo razprostira od oceana do gora. Namesto oceana smo odkrivali slapove, potoke in tolmune z naravnimi bazenčki sredi gozda lovorikovca, ki so bili odlični za namakanje med pohodi. Sprehodi ob vijugastih levadah skozi odmaknjene vasice, kjer smo bili mi atrakcija za domačine, so bili vsakič zanimivi in doživeti. Seveda brez dobre hrane po hoji ne gre. Ampak hrana in pijača sta poglavje zase, več o tem prihodnjič. Preprosta a odlična portugalska kulinarika z eksotičnimi vplivi je zame skoraj boljša od domače mamine in babičine kuhinje.

Sedaj ko je karantene že nekaj časa konec in je Madeira spet v pričakovanju obiskovalcev, vas povabim: pridružite se mi na potovanju po rajskem otoku! Spoznavali bomo skrite kotičke, ki se jih našel in z vami bom podelil lokalne zgodbe, ki sem jih slišal v tem času. Madeira je pravi kraj, da lahko uživamo v občudovanju narave, najdemo svoj mir, se upočasnimo in zadihamo s polnimi pljuči.  

Se vidimo na Madeiri!

Obrigado, Adeus! 

Madeira Camara de Lobos 1114624631 1024x628 - Pismo z Madeire