10. september, 2014   Agencija Oskar, Kitajska, Vodniki  

Orjaški panda v mojem naročju

 

Orjaški panda v mojem naročju

Kitajska pandeNa svojih potovanjih ugotavljam, da se mi posebej živo zarišejo v spomin trenutki srečanja z živalmi. Ko gledam za nazaj, vidim, da so bila to tista najbolj neverjetna doživetja. Ne samo videti živali v njihovem naravnem okolju, pač pa jih držati v naročju, pobožati in začutiti bitje srca. Živali, ki pri nas ne živijo. Živali, ki so še v svojih domovinah dandanes zelo redke, saj jih je sodobni človek spravil iz varnega zavetja narave na rdeči seznam ogroženih vrst.
Na Kitajskem sem prvič videla v živo pande. Obiskali smo vzrejni center pand v Chengduju, kjer se v velikih ogradah sredi bambusovih nasadov in drugega zelenja sprehajajo ti črno beli medvedki. Odrasli pande so zelo umirjene in v naravi samotarske živali, mlade pande se pa preganjajo, zvirajo in igrajo med seboj, da je veselje! Ob pogledu nanje sem tudi jaz pozabila, da sem odrasla, v meni se je zbudil otrok, ki se je hotel igrati z njimi. Obšel me je občutek, da sem v pandskem vrtcu! Tisto leto se je v vzrejnem centru skotilo neverjetno veliko število mladičev in zanje so skrbeli kot za dojenčke v jaslih. Joj, kako bi jih pobožala! Joj, kako bi bila z njimi ves dan! Ti oskrbovalci imajo pa res najboljšo službo na svetu!
Kitajska pandeIzkazalo se je, da obiskovalcem čisto zares omogočijo stik s pando! Skrbno pazijo, da s tem živali ne spravijo v stres ali utrudijo, zato omejijo število takšnih nadebudnežev z zelo visoko ceno in strogo omejenim časom. Tistega dne nas je tako samo 10 srečnežev držalo 10-mesečno pando v naročju in vsak le nekaj minut. A bilo je vredno stotih evrov! Eno tistih življenjskih doživetij, ki se ga ne da opisati z besedami. Se pa spominjam svojega čudenja: ”O, kako veliko glavo ima! Pa kako ščetinasto dlako! Pa tako majcene očke. Joj, pa tako mehke blazinice na šapah … Joj, pa tako je cortkana!”
Ste vedeli, da:
– orjaški panda živi samo na Kitajskem, kjer jih je v naravi le še okoli 1000
– mu Kitajci pravijo velika medvedja mačka
– mu pravimo tudi bambusov medved, saj se je prilagodil na izključno to prehrano
– se mu je zaradi lažjega trganja bambusovih listkov razvil nekakšen šesti ”prst”, mutirana kost v zapestju
– za hranjenje porabi 16 ur na dan in zaužije 20 kg bambusovih listkov, vendar je to prerevna hrana za tako velikega sesalca, zato mora varčevati s svojo energijo
– pande nimajo zimskega spanca kot drugi medvedi, saj se morajo prehranjevati
– ima svarilno črno belo barvo zato, da se ne spuščajo v boj s potencialnimi sovražniki, saj morajo varčevati s svojo energijo
vodnica Ana Hočevar