2. March, 2010   Agencija Oskar, Člani pišejo, Šrilanka  

Moja doživeta Šrilanka

 

Moja doživeta Šrilanka

Piše: sopotnica Leila – Amaya

Letos sem novoletne praznike preživela na drugačen način kot običajno. Namesto smučanja in sankanja sem se potepala po vroči Šrilanki.

Ko smo prišli na letališče v Colombu, sem najprej opazila lepo porezano angleško trato in cvetje ob izhodu. Pričakovala sem, da bo tak cel otok, a že po nekaj kilometrih vožnje z avtobusom se je pokrajina spremenila v pravo džunglo raznovrstnega rastlinstva. Tropski gozd sem poznala le iz učbenikov geografije, zdaj pa sem ga videla zares. Tudi podnebje me je presenetilo in kar nekaj dni sem potrebovala, da sem se privadila visokim temperaturam in vlagi.

Potovanje po vasicah in ozkih cestah med plantažami čaja mi je bilo zelo všeč in prav nič nisem pogrešala velemest, avtocest in podobnih stvari. Domačini so bili zelo prijazni in gostoljubni. Vedno so bili dobre volje, nam mahali in nas pozdravljali s »hello, where are you from, what’s your name«. Vodnik Oskar nam je že prvi dan dodelil šrilanška imena, ki jih je dobil od astrologa. Moje ime je bilo Amaya, kar me je še posebno razveselilo, ker me je spominjalo na mojo najboljšo prijateljico Anaio.

Prvi teden potovanja je nenehno deževalo. Še dobro, da smo obiskovali budistične templje v Polonnaruwi, Anuradhapuri in Dambulli. Ker se je treba pred vstopom v tempelj sezuti, nas topel monsunski dež ni preveč motil. Medtem, ko smo pili čaj ob Perakrambahujevem morju, sta naš lokalni vodnik »Janez« in njegov pomočnik »Srečko« preiskala vse vaške trgovinice in kupila dvajset pisanih dežnikov. Z njimi smo nato hodili naokrog in bili bolj podobni japonskim turistom. S pisanimi dežniki smo jahali tudi na slonih.

A ob vzponu na hrib Mihinitale je bil dež tako močan, da tudi dežniki niso pomagali in prav veselo smo čofotali po toplih deževnih potočkih in lužah. Tudi v drugi polovici potovanja nam vode ni manjkalo: med raftingom smo se okopali v džungelski reki, za konec pa nekaj dni uživali v valovih Indijskega oceana v slikoviti Unawatuni.

Za konec pa še en lep šrilanški pozdrav našim sopotnikom:  SLOOON!!!