Piše: Senad Osmanaj
Bil sem v Marrakešu, nekje v stari andaluzijski medini, ko mi je lokalni vodnik sam od sebe začel naštevati maroške vraže, potem ko je videl, da sem stopil čez talni jašek. Želel me je posvariti pred tem, da bi to v prihodnje še ponavljal. Začel je razlagati, kako vse se domačini zaščitijo pred negativno energijo, džini, uroki in magijo. Za trenutek sem obstal in razmislil. V vsaki ljudski kulturi obstajajo tovrstne, med seboj bolj ali manj podobne vraže, ki jih ljudje prakticirajo. V razvitem svetu se je človek oddaljil od teh sil in od stika z naravo, zato jih dojema redkeje oziroma celo kot nerelevantne, češ da znanost o tem nima nobenih dokazov. V državah tretjega sveta pa ljudje te sile močno spoštujejo, z njimi živijo in vanje verujejo. Za začetek naj povem, da večina vraž izvira še iz časa pred pojavom religij, ko so ljudje častili starodavna animistična izročila, kasneje pa še v kombinaciji s punskim in rimskim izročilom. Današnji Berberi črpajo navdih in potrditev o obstoju teh sil tudi iz samega islama, saj tako džini kot druga nevidna bitja predstavljajo enega izmed šestih temeljev islama.

Za nevernega sodobnega človeka je zadeva precej enostavna: veruje v to, kar vidi. Če je človek ustvarjen iz gline, ga vidi in verjame, da človek zares obstaja. Ne verjame pa v to, česar ne vidi, na primer v džine in angele, ki naj bi bili ustvarjeni iz svetlobe. Prav slednji pa so tisti, pred katerimi se je po njihovem mnenju treba najbolj zaščititi, saj jih ne vidiš in so nepredvidljivi.
Prepričani so, da nevidna bitja prebivajo v jamah, izvirih, gorah, ognju, puščavah, pokopališčih, vlažnih kopalnicah in podobno. Kadarkoli se domačini znajdejo v takšnih okoljih, se preventivno zaščitijo.


Berberi pri tem uporabljajo raznolike načine zaščite in pri tem so zelo kreativni. Najpreprostejša je izgovorjava besede Bismillah. Na primer ob vstopu v kopalnico, v avto ali pred zaužitjem vroče hrane se zaščitijo z besedo Bismillah, dodatno pa v prostore vedno vstopajo najprej z desno nogo. Nekateri v žepu nosijo na papir zapisane verze iz Korana, saj arabska pisava kot edina vsebuje barako – sveto energijo.
Berberke se tetovirajo po obrazu, kar naj bi džinom preprečilo vstop v njihovo telo. Tetovaža iz kane je prav tako zelo zaželena, ponovno zaradi barake, zato se nevesta pred poroko vedno namaže s kano za uspešen in srečen zakon. Tetovaže uporabljajo tudi za plodnost, na primer petkraki križ med palcem in kazalcem, ali pa obiskujejo marabute – grobnice, v katerih so pokopani sveti možje z veliko barake.
Fatimina roka ali Marijina roka oziroma preprosto roka z imenom Khamsa (pet) predstavlja še eno takšno vsesplošno zaščito iz časa pred pojavom religij. Fatimina roka na vhodnih vratih varuje hišo in njene prebivalce.


V teh krajih je močno prisoten strah tako pred džini kot pred uroki. Pred uroki najpogosteje uporabljajo zlobno oko (evil eye) in verjamejo, da nič ne sme biti popolno, kajti popolnost pritegne pozornost zlobnega očesa. Tako boste vedno našli na primer ročno tkane preproge z namerno narejeno napako. Z zlobnim očesom so se poigravali tudi trgovci, ki so verjeli, da je treba, ko karavana kamel doseže število 1000, vodilno kamelo oslepiti na eno oko, ko pa se število dvigne na 2000, isto kamelo še na drugo. Le tako naj bi bilo trgovanje varno.
Poleg džinov in urokov je tukaj prisotna še magija. Na ulicah Marrakeša lahko pozoren obiskovalec hitro najde trgovinice, kjer prodajajo živalske kože, dlako, zobe, lobanje, rogove, različne trave, lubje in druge pripomočke za čarovniške namene ter izdelovanje amuletov, ki naj bi človeka ščitili pred zlom.
Buljenje, običajno starejših moških ali žensk na ulici, je del tega vsakdanjika. In da, čarovništvo po njihovem prepričanju dejansko obstaja.
Zaščite ljudi pred džini, uroki in magijo so zelo raznovrstne. Uporabljajo amulete, srebrn nakit s posebnimi geometrijskimi vzorci in lihimi števili, rdečo koralo, tekstilne vzorce na oblačilih, pripravke iz zmletih močeradovih jezikov, želvje oklepe in podobno.
Po tehtnem razmisleku na začetku moje zgodbe je lokalni vodnik iz Marrakeša nadaljeval z naštevanjem:
- če stopiš čez kanalizacijski jašek na tleh, je to slaba energija zate,
- če te srbi levo uho, nekdo lepo govori o tebi,
- če te mravljinči obrv, nekdo grdo govori o tebi,
- če te srbi desna dlan, boš prejel veliko denarja,
- če te srbi leva dlan, ga boš veliko izgubil,
- če te nekdo prestopi, boš prenehal rasti; korak nazaj izniči ta urok,
- če se ponoči pogledaš v zlomljeno ogledalo, je to zelo slaba energija zate,
- če ponoči spuščaš vročo vodo v umivalnik, s tem napadeš džine, ki živijo v ceveh,
- če ponoči vidiš sovo, je to slab znak …


Tako podučen o vsem sem še enkrat razmislil in zaključil, da ne glede na zavestno zavračanje obstoja nevidnih bitij v razvitem delu sveta previdnost ni odveč. Nenazadnje so še naši starši, dedki in babice ter vsi starejši od njih zelo dobro poznali podobne ljudske vraže, značilne za naše kraje. Ali niso tudi tebi govorili, kaj pomeni, če črna mačka prečka cesto, če sova trikrat zapoje pred tvojim oknom, kaj pomeni konjska podkev ali pa če najdeš štiriperesno deteljico? Gre za iste vraže, ki segajo v čas zgodnjega pojava človeštva in so preživele vse družbene, verske in politične spremembe na poti v 21. stoletje. In še vedno so tukaj med nami – prisotne bolj, kot bi si mislili.
