La Alberca

 
Ko v spominih zaplavam v najbolj zahodni del Španije, vedno pomislim na malo, romantično vasico v provinci Salamanka, ki že skoraj meji na Portugalsko. La Alberca. Vasica je stisnjena pod goro La Sierra de Francia in je še vedno obdržala svoj srednjeveški šarm. Ne srednjeveško temačnost, temveč šarm. Siv granit v kombinaciji s kamnom, lesom in belim ometom, ozke uličice, osrednji trg, malo cerkvico poleg in romantične sprehajalne poti v okolici. Vse novejše zgradbe, ki jih gradijo v sedanjem času, morajo slediti starim normam. Hiše navadno nimajo več kot tri nadstropja. V preteklosti so v pritličju gojili prašičke za slavni ‘jamon de serrano’ ali gorski pršut, ki je bil in je še vedno zelo cenjen. V prvem nadstropju so imeli kuhinjo, zgornje nadstropje pa je bilo namenjeno za sušenje pršuta. Zaradi tega lahko v zgornjih nadstropjih še vedno vidimo odprtine, skozi katere je uhajal dim.
Vasica leži na nadmorski višini 1.084 metrov in je sredi poletja pravi balzam proti vročini. Svež zrak je prijeten za bivanje, še lepši pa za spanje.
Vendar vasica z okolico ni romantična samo za nas tujce, privlačna je tudi za domačine. Konec tedna se iz okoliških mest, bližnjih in daljnih vije kolona avtomobilov proti zasanjani vasici, ki živi tiho in odmaknjeno življenje. Ljudje tukaj še vedno živijo tradicionalno življenje, tesno povezano z religijo od rojstva, pa vse do smrti. Starejše ženske še vedno nosijo tradicionalna oblačila. Specialiteta kraja je črni pršut in malo mestece se ponaša s kar nekaj odličnimi restavracijami, ki zadovoljijo vsakega gurmana in so še vedno opremljena v starem stilu.
Vasica slovi po vaškem prašičku, ki ga vsako leto odberejo iz enega od legel in spustijo po ulicah. Srečate ga lahko na vsakem vogalu, vsakdo ga lahko malo nahrani ali potreplja, vendar ga konec leta čaka ista usoda, kot vse ostale prašičke v vasi. Če ga slučajno ne srečate, pa lahko potrepljate za ušeski kamnitega prašička, ki je postavljen zadaj za cerkvijo.
Tako kot vsako mestece ali vasica v Španiji, ima tudi La Alberca svoj trg, ali plaza mayor, kot pravijo španci. Trg je majhen, simpatičen, cel oblečen v siv kamen in les. Prijetno je posedati v enem od malih lokalčkov v bližini in opazovati vrvež, ali pa samo grizljati tapase (male prigrizke) in se prepustiti sanjarjenju. Trgovine so bogato založene z domačimi izdelki, okolica pa kar kliče po sprehodu ali pa samo poleževanju v travi.
Breda Dular