Krvavec
Mnenja udeležencev:
Alenka
Vtisi se šele zbirajo. Ne glede na to, da tema na Krvavcu ni bila tako neznana, moram reči, da je bila zame osebno več kot koristna.
Mogoče bo zvenelo sebično, ampak slišano bom najprej poskusila uporabiti v zasebnem življenju oz. življenju nasploh. Itak eno vodi v drugo in uspeh na nekem področju življenja se odraža tudi na drugih. Naj bo vikend na Krvavcu vsak vikend J
Irma
S težkim srcem sem odšla na seminar. “Saj veste, spet vikend, ki ga ima vsak najraje z družino,” mi je od dneva objave seminarja rojilo po glavi.
Ko se je bližal datum 30. januar, sem si rekla: ” No ja, pa če že mora tako biti, pa naj bo!”
Sedaj, ko je vikend mimo, lahko rečem, da mi ni žal in mi je bilo v veliko veselje dodati del mene v našo pot do odličnosti.
Zaključek:
Saj ne more biti res, pa je, vikend že dela sadove! Že od danes se vidi moj osebni premik iz zelene v rdečo sfero. Celo uspelo mi je napisati nekaj vrstic!
Pa recite, da ni res!
Izidor
Sobota zjutraj. Pripravlja se k sneženju. Naš avto turobno ropota po zavojih na poti iz Cerkelj na Krvavec. Krvava zgodba se pričenja…. Pričenja se predavanje o poti OTC k odličnosti, mnenja o tem se krešejo… Sledi popoldan in prvi obrisi se pričenjajo kazati izpod megle zelene sfere. Rdeča sfera v polni moči začne delovati v večernih urah in se razplamti v snežni pravljici zasnežene nedelje tam nekje daleč pod Krvavcem. Udeleženci zadovoljno zapuščamo kraj novega preporoda Ideje, ki je v nas že vrsto let, samo najti smo jo morali.
Tina
Izobraževanja na Krvavcu sem se razveselila, saj se mi zdi zelo dobro, če se dobimo skupaj izven delovnih prostorov (in da še takrat potem ne delajo vedno eni in isti, kajne, Irma… J). Zadovoljna sem bila tudi z izbrano temo (Pot v odličnost), saj čutim, da lahko na nešteto majhnih končkih naredimo še neskončno veliko za to, da se bomo mi znotraj dobro počutili, kar bo zagotovo prešlo tudi na naše potnike in njihovo dobro počutje!
V soboto zjutraj smo se torej zbrali skoraj polnoštevilni, sprejela nas je vedno topla in skrbna Slatnarjeva gospodinja, ki nam je s kavicami in čajčki omogočila delovni zagon in potem to tudi pridno nadomeščala z vedno novimi zalogami, da nam ja ne bi pošle moči ob vztrajnem Oskarjevem vrtanju; no, kaj ti misliš…; no, a se ti strinjaš…; no, kaj smo do sedaj povedali……………….. Na srečo je kolega Boris že 14 dni vnaprej molil za slabo vreme (da ga le-to ne bi motilo pri koncentraciji…), kar mu je tako dobro uspelo, da nas v soboto zvečer ni več mogel zapustiti Uroš in je zato lahko primerno zagreto sodeloval pri večernem team buildingu! Uroš, brez tebe ne bi bilo enako!!
Nedeljsko jutro nas je zbudilo sveže in zamedeno, kar sta kolega komercialista izkoristila za jutranje razgibavanje, ki ga ponoči očitno ni bilo zadosti…. Po zajtrku smo se z mnogimi oh-i in ah-i lotili nadaljevanja predavanj ter jih do kosila tudi uspešno pripeljali do konca z zaključno parolo: Iz zelenega v rdeče!! (Za vse tiste, ki je ne razumete, nič bat; slej ko prej vam bodo stvari jasne!). Po kosilu, ki mu je do popolnosti manjkal samo še popoldanski počitek, smo se zadovoljni in razpoloženi razšli vsak na svoj konec – spat……..
Boris
Obvestilo o izobraževanju na Krvavcu me vedno navda z dvojnimi občutki:
Občutek 1 – super, akcija. Dobra zabava in svoboda do filozofiranja, ki jo je drugje občutno manj.
Občutek 2 – Lahko bi smučal, zdaj pa bom zaprt na Krvavcu. Kot bi sladoled čez šipo lizal.
Moram priznat, da je drugega občutka skoraj več, a sem se ga z leti naučil obvladovati in potiskati občutek 1 v ospredje – vsaj v javnosti -)))). Kakor koli že, vedno ko se doma usedem v avto, iz mene udari občutek 1. In “zabava” se začne.
Tudi tokrat se je. Čez dan z odličnimi predavanji, v katerih je bilo tokrat ravno prav filozofije in ravno prav prakse, da se je vsak našel v določenem trenutku lahko našel in zastavil svojo in hkrati tud NAŠO pot k ODLIČNOSTI. Zveni kot kakšna politična parola? Mogoče, a ko stvar osmisliš, je to to!
V dveh dneh se nam je uspelo zediniti, kakšno pot želimo, uspelo nam je spet zadihati z enimi pljuči (ne da prej nismo, le vdihi so sedaj močnejši).
Z veseljem diham in bom še dihal s pljuči AO!
Uroš
Oskarjevih izobraževalnih seminarjev na Krvavcu se vedno udeležujem z določeno mero zadržanosti, čeprav vem, da mi bo vse skupaj zelo koristilo. Vzrok tiči v tem, da je Oskar mojster v pripravi raznih presenečenj, ki te prisilijo, da si aktiven in vedno pripravljen, na preži… In prav je tako! In vedno se vrnem zadovoljen in vesel, bogatejši.
Oskarjevi seminarji so na odlični poti do odličnosti.
Imam to srečo, da se teh seminarjev udeležujem od vsega začetka in imam dober vpogled na njihov razvoj. Najsi bo seminar namenjen vodniški ekipi ali nam, ki ustvarjamo v agenciji, napredki so očitni. V začetku je bilo potrebno postaviti osnovne temelje delovanja, tako pri nas, kot pri vodnikih. Osvojiti je bilo potrebno sfero zelenega. O rdeči sferi se nam sanjalo ni, no mogoče malo svitalo, ampak nismo vedeli kaj to je. Tega nismo znali ozavestiti oz. udejaniti.
Sčasoma smo osvojili sfero zelenega, lepo smo se ujeli, sistem je nekako deloval in vsi smo bili zadovoljni in srečni. Pa vendar se mi zdi, da smo se ujeli v spiralo samoumevnosti, v mišljenje, da delamo zato , da delamo. Tok življenja nas je zapeljal vsakega na svojo pot, hitrost in tempo življenja nas delata neobčutljive in nedostopne za stvari, ki se dogajajo okoli nas.
Pozabljamo na osnovno stvar – na so-človeka, na sodelavca.
In ta seminar nas je spomnil ravno na to.
Delam v potovalni agenciji. OK, lahko bi delal v katerikoli potovalni agenciji. Ampak, od 30. januarja 2010 sem še posebej vesel in zadovoljen, da delam v potovalni agenciji Oskar. Pokazali smo si, da nam ni vseeno drug za drugega, da želimo vsi prispevati k odličnemu vzdušju. Vsak na svoj način. Seminar na Krvavcu mi je pomagal, da se ponovno zavem kaj počnem, kako počnem, ter poiščem, raziščem možnosti, kako bi to izboljšal.
Še bolj pomembno se mi zdi, da sem ponovno začutil, da resnično rad delam z vami in uživam v vzdušju, ki ga skupaj ustvarjamo in ga bomo še naprej ustvarjali.
Dobro se počutim v vaši družbi in hvala vam za to možnost.
Tadeja
Najbolj se mi je usedla v spomin beseda EMPATIJA.
Kako plesati v tujih čevljih? Ali si vsaj predstavljati, kako bi to izgledalo?
Sigurno je to veščina, ki se jo s časom da priučiti. Razumevanje tujih občutij lahko razvijamo in krepimo.
Šele ko bomo zares razumeli druge, jih bomo spodbudili k razumevanju nas samih. To pa je najboljša komunikacija in temelj timskega dela.
Katka
Kot najnovejši članici Oskar teama, so se mi verjetno porajale najbolj, da ne rečem nenavadne, vprašujoče misli, ko sem prejela elektronsko sporočilo, ki je bilo vabilo na seminar »Pot v odličnost«. Le kako bo to potekalo, le kaj naj to pomeni? Nekakšno približno sliko o poteku seminarja sem si ustvarila v glavi, a sem že po prvem sklopu našega predavanja spoznala, da je ta seminar, oz. celoten vikend veliko več.
Na poti v odličnost se srečujemo z mnogimi izzivi, mi smo se s prvim že, ko smo odličnost definirali. A na koncu smo se vsi strinjali, da nas čaka še zanimiva pot, polna preizkušenj, na katero komaj čakamo, da se podamo!
Kaj za nas pomeni odličnost, vam ne povem. Mogoče boste to sami razbrali iz našega dela in naših potovanj in nato vi nam sporočite, če nam je uspelo najti pravo pot do odličnosti.
Mojca
Sreda 13.1.09, sigurno bo lep dan. Odprem mail in preberem. Seminar, vikend, obvezna udeležba… Ne, ne, ne in že se mi podrejo družinski plani vikenda. Kako ne bi odšla od doma vsa nejevoljna. Mislim si, bolje sprejmeš, lažje preneseš.
Zjutraj me najprej razveseli sneg J in že sem pod Krvavcem. Prepustim se toku razmišljanja o odličnosti, poslušam, sodelujem. Vse je res, povsod se najdem, zagretost narašča, gremo dalje….. Kar naenkrat se počutim prijetno, toplo, del celote. Kako malo je potrebno, da sem z vami na isti poti.
Drage moje sodelavke in sodelavci prijetno mi je bilo z vami.