Koronska Sardinija
Piše: Vesna Selan
Septembrska Sardinija je bila prav posebno potovanje. Najprej zato, ker smo jo izpeljali z mladimi sopotniki, z gimnazijci na poti v odraslost. In tudi zato, ker se je zgodila v koronskem času, ki je bil popestren z bogatim dogajanjem pred potovanjem.
Vse smo elegantno prebrodili in s skupnimi močmi premagali vse skrbi in strahove. Na pot smo se odpravili s pozornostjo in odgovornostjo, da bomo skrbeli vsak zase in drug za drugega – in vrnili smo se živi in zdravi. To potovanje je bila še posebej dragocena unikatna izkušnja, za mlade pa pomemben košček v mozaiku odraščanja.
Ponovno se je izkazalo, da so potovanja izjemen poligon za spoznavanje samega sebe preko plasti dežele. Kaj mi je všeč, kaj mi ni všeč? Kaj me pritegne, kaj me odbije? Kako lahko še bolj razumem deželo, ki jo raziskujem, in hkrati samega sebe?
V odmaknjenih avtohtonih hribovskih predelih smo začutili stare običaje pastirskih skupnosti, presenetile so nas podobe na fasadah hiš v Orgosolu, ki nosijo globoka družbeno kritična sporočila. Spoznali smo civilizacijske in kulturne vplive, ki so oblikovali Sardinsko identiteto. Veličastne spomenike preteklosti smo začinili s kopanjem v toplem čistem morju. Zabava? O, ja, seveda, zabave je bilo v izobilju! 😊
Posebno doživetje so bili pohodi po neverjetnih naravnih okoljih. Že prvi dan smo doživeli enega najbolj spektakularnih kanjonov v Evropi Su Goroppu, ki je v izhodišču širok le nekaj metrov, od tam pa se dvigajo skoraj 500 m visoke stene. Do izhodišča smo se odpeljali z džipi, kar je bilo za najstnike še posebno doživetje.
Vsaj tako doživeta pa je tudi pokrajina na severu Sardinije, ki je pravljica granitnih balvanov, ki tvorijo dramatično obalo in čudovite manjše plaže. Raziskovanje te pokrajine je največja slast ljubiteljev narave, ki bi tam lahko preživeli tedne. Mladini pa so bile najlepše lepe plaže med kamenjem – in slasten piknik na plaži. 😊 In vožnja z ladjico do skrivnostne Neptunove jame. Uau. 😊
Učili smo se drug od drugega in od dežele. Sobivali smo, se spoznavali, se skupaj čudili in navduševali. Hkrati ko smo potovali po deželi navzven, smo potovali tudi navznoter. Drobni spodbudni klepeti, žar in iskrice v očeh, trenutki, ki ostanejo, trenutki, ki štejejo. Kadre s potovanja smo posneli v potovalni film, ki ostaja v nas.