29. September, 2010   Člani pišejo, Indija  

Kolkata, indijska prestolnica kulture

 

Kolkata, indijska prestolnica kulture


Med idejami in dejstvi
Ko slišim ime Kolkata, pomislim na vse mogoče. Od Matere Tereze do revščine in prenaseljenosti, poplavljenih ulic, tipičnega indijskega kaosa… Poslušam zgodbe popotnikov, ki so se mesta načrtno ognili in zgodbe tistih ki so ga obiskali in se jih je dotaknilo. Vsak s svojo izkušnjo in nihče brez mnenja. Pravijo, da je Kolkata mesto, ki ga začutiš in ne da si ga le ogledaš. Dejstva so v nebo vpijajoča. Mesto ima skoraj 15 milijonov prebivalcev, ne preveč gostoljubno podnebje za tako veliko mesto in vsakoletne poplave. Je edino mesto v Indiji, kjer še uporabljajo rikše, ki jih vleče človek. Mati Tereza je tukaj spoznala svoje poslanstvo in ustanovila dom za umiranje. Je rojstni kraj slavnega indijskega poeta Tagoreja, edino indijsko mesto s tramvajem in mesto, ki ima odstotek pismenosti skoraj 20% višji kot drugje v Indiji. Je prestolnica svojevrstne Bengalske kulture in kulinarike in ena od razlag o njenem imenu jo povezuje z divjo hindujsko boginjo Kali. Prav slednji je posvečen tudi najpomembnejši starodaven tempelj v Kalkuti, Kalighat.
Veliko in še več. Ne pričakuj, si rečem. A vendar so v meni vtisnjene neke podobe, neke predpostavke. In na tistem dolgotrajnem vlaku iz Delhija proti Kolkati razmišljam vse mogoče. Kar nekakšno spoštovanje vzbuja v meni in veselim se tega kontroverznega mesta, ki je bilo že dolgo eden od ciljev. Čakalo me je presenečenje.

Kako se je vse začelo
Mesto je staro dobrih tristo let in je prepoznavnost pridobilo na račun Britancev, ki so tukaj ustanovili prestolnico svoje kolonije Indije. V 17. stoletju je bila na kraju današnje metropole majhna vasica z imenom Kalikata. Vztrajno je rasla vse od leta 1698, ko jo je Britancem prepustil tedanji mogulski vladar Aurangzeb. Prestolinca Britanske Indije je ostala vse do leta 1911, ko je bilo tam pomembno središče indijskega boja za neodvisnost. Po II. Svetovni vojni je Kolkato prizadela delitev Indije na muslimanski in hindujski del. Muslimani so bežali iz mesta, hindujci pa vanj. Mesto je takrat sprejelo na tisoče beguncev in se spopadalo z nasiljem. Kasneje je eksplozija prebivalstva poskrbela za prenaseljenost in vzporedno je raslo število mestnih brezdomcev… V letu 1971 se je kot posledica konflikta med Indijo in Pakistanom ustanovil Bangladeš in v Kolkato je prispel nov val beguncev. Stanje se je še vedno slabšalo. Prišla je tudi Mati Tereza, ustanovila red misijonark ljubezni in opozorila svetovno javnost na Kolkato.
Tako si je Kolkata naslikala vse te prispodobe. A s prihodom popotnika zadane pravo presenečenje, kajti pričaka ga izjemno prijazno in svetovljansko mesto. Mesto z neverjetno arhitekturo, številnimi muzeji, galerijami, gledališči, parki… Mesto z dobrim sistemom podzemne železnice. Gospodarstvo mesta je v vzponu in to multikulturno svetovljansko mesto počasi pridobiva drugačen sloves.

Presenetljiva zunanja podoba mesta
Najlepše je začeti pri pljučih mesta, v velikem parku Maidan. Tam izgubiš občutek, da si v velikem mestu in zanese te mirno vzdušje, ko se naenkrat znajdeš pred mogočnim Viktorijinim spomenikom. Ena od zgradb, skoraj primerljivih s slavnim Taj Mahalom, zgrajena 1921 – tega leta, kraljuje v parku in je najbolj znana med znamenitostmi mesta. Seveda ne manjka premičnih čajnic pred vhodom in kaj bi dan v Indiji brez slovitega cha-ja! Tokrat skupaj z litri vode, kajti v Kolkati je eden tistih vročih, soparnih dni. A kdo bi se oziral na vreme, ko pa se toliko zanimivega dogaja!
Kalighat je najslavnejši tempelj v Kolkati. Da ga najdeš, je potrebno kar nekaj spretnosti in iskanja po tistih povsem enakih si ulicah. A cilj je več kot vreden tistega iskanja. Tempelj, posvečen neizprosni boginji Kali, je tudi najstarejši kraj v mestu. Celo tako je star, da nihče več ne govori o številkah. Ulice, ki vodijo do templja, so polne trgovinic in restavracij, prijaznih ljudi in skritih oltarjev za hindujske bogove in boginje. V restavracijah postrežejo s svojevrtnimi bengalskimi jedmi. Med slaščicami so znane rasgulle, nekakšne kroglice iz svežega sira, namočene v sladkornem sirupu. Prijazen gospod seže v posodo z rasgullami kar z roko in jih postreže na majhnem krožniku. Ne samo dobre, ampak tudi zanimive in posebne so te kroglice presenečenja!
Podzemna železnica pomeni tudi umik iz vročine in hitro možnost prevoza iz enega konca mesta na drugega. Ampak tudi ulice same so presenetljivo organizirane. Lepe in čiste, gledano iz indijske perspektive. In večinoma asfaltirane. Res, da precej površine pločnikov zavzamejo ljudje, ki si tam ustvarijo življenjski prostor. Stare kolonialne zgradbe kraljujejo ulicam in rišejo posebno podobo. Ni veliko na pol dokončanih zgradb in ni veliko prahu. Mostovi Kolkate so še ena zgodba in vlivajo mestu pridih veličastnosti.

Dan v mestu
Začne se zgodaj, ko je še sveže in prijetno. Z običajnim litrom vode in z malo sreče še skodelico kave ali čaja. Nadaljuje v vročini in še več popitimi litri vode. Takrat začutiš spoštovanje do mestnih prebivalcev… In pomen tistih malih brisačk, ki jih prodajajo na vsakem koraku po ulicah mesta. Obrišejo tiste litre znoja, ki teče v potokih. In slana limonada, dve pijači za ceno ene. Neizprosni vremenski pogoji, a hkrati izziv za spopad z mestom, ki ponuja toliko. Skriti kotički in veličastne stavbe, prijazni nasmehi in človeško trpljenje. Vse to se odvija pred očmi obiskovalca.
Vse do večera je težko razmišljati o hrani. Takrat pa naše čute prevetrijo mamljive vonjave z vseh ulic. Povsod se peče in kuha, pripravlja. Poulična hrana je tukaj zelo dobra izbira. Okusna, sveže pripravljena, raznovrstna. Na drugi strani je priokus kolonialnih časov z čudovitimi restavracijami na visokem nivoju.
Prijetno je po mestu hoditi peš, a le v pozno popoldanski osvežitvi ali zgodnjem jutru. Za vmesni čas mesto ponuja še in več možnosti. Od tramvaja do podzemne železnice, ladjic in taksijev, mestnih avtobusov in celo klasične železnice. Tukaj so tudi rikše, katere vlečejo ljudje, za krajše razdalje. Le še tukaj so, v Kolkati in vzbujajo številne polemike. A hkrati omogočajo lastnikom vir preživetja. In so edine, ki se v tistih poplavah lahko uprejo veliki količini vode.
Kolkata je mesto presenečenj. Od prvega šoka, ko pričakuješ tisti pravi kaos in grozljivo podobo, najdeš pa nasprotno, do tistih odmaknjenih uličk, kjer zaživijo hindujski bogovi in boginje v številnih kipcih. Od najlepših kolonialnih stavb do preprostih barak na pločniku. Od mošej do krščanskih cerkva in hindujskih templjev. Ultra modernih nakupovalnih centrov do tipičnih indijskih tržnic.

Zakaj v Kolkato?
Kolkata navduši in obogati z novo izkušnjo. Nas zbode s številnimi impulzi in prepriča s slavnimi znamenitostmi. Postavi nam ogledalo in vcepi spoštovanje do prebivalcev. Na prijazen način nas vplete v to samosvojo indijsko drugačnost in poskrbi za nepozabna doživetja pri odkrivanju mestnih znamenitosti. Zapelje nas s svojo predanostjo kulturi… Njeni prebivalci nam pričarajo številne nasmeške na obraz… Je mesto, ki nas ne pusti ravnodušnega in obisk prinaša življenjsko izkušnjo. Je ravno prav indijska in ravno prav samosvoja. Ko se pelješ čez znameniti Howrah most in padeš v vrtinec dogajanja na oni strani, se barve prelivajo ena z drugo in pisana slika je točno tista prava. Kaotična, divja, indijska… A hkrati topla in nasmejana, ki sprejme in vabi v svoje središče…
Ajda