12. okt, 2011   Agencija Oskar, Vodniki  

 

Ko mrtvi živim dodelijo ime

Bil je lep dan, pravkar smo končali treking po najlepših riževih terasah na svetu, zaščitenih od UNESCO-a v turistično nedotaknjenem okolju Hapao.Filipini 1 Tukaj uspevajo rastline mesojedke, iz tal rastejo endemične orhideje in vsepovsod okoli nas se bohoti na tisoče fluroscento-zelenih riževih teras. Treking za pomnit. In ko smo že mislili, da se bo dan počasi prelevil koncu, nas preseneti vaški duhovnik, potomec slovitega plemena Ifugao, graditeljev več kot dva tisoč let starih riževih teras.
Zvečer ti dodelim Ifugao ime, večno bo s teboj in za vedno boš povezan s tem krajem. Prinesi piščanca, malo gina in vina, mi je naročil, vse ostalo prepusti meni. Nezadržno se je bližal trenutek, ko me oblečejo v tradicionalno oblačilo in okoli bokov zavežejo nekaj stoletij star barviti bombažni trak, prisoten v vseh ceremonijah in plemenskih tekmovanjih. Zbral je skupino in pričel s ceremonijo. Na začetku pokliče prednike s pomočjo mantre, se z njimi pogovori medtem, ko na trenutke pogleduje proti meni. Govoril je v starem plemenskem jeziku, niti prisotni lokalci ga niso razumeli. Začutili smo prisotnost mrtvih med nami. Skupina je popolnoma utihnila, spreletavale so nas neopisane vibracije, dokler ni rekel: »Predniki so ti dodelili ime CABIGAT.« Pomen imenu boš dodelil sam skozi tvoje delovanje in življenje, pripomni.
Primi piščanca mi zaukaže, potrebno ga je žrtvovati. Mnogi iz skupine že zavijajo z očmi, nočejo temu prisostvovati a kaj češ, zdaj soFilipini 2 tukaj in poti nazaj ni. Trdno ga zgrabim za zadnje noge in vrat. Za čuda, sploh se ni upiral. Pomislil sem, da ga držim premočno, tudi ko sprostim prijem je bil umirjen kot da bi bil treniran. Dobil sem občutek, da je živel samo za žrtvovanje kot da bi se s tem sprijaznil. Najbrž še ni vedel, da mu bomo prerezali vrat. Zdaj gre zares, pomislim. Vse je bilo tiho, slišal se je samo utrip srca in šumenje bližnje reke. Duhovnik spet spregovori z mrtvimi predniki, ko pristopi do mene. Vzame nož in medtem, ko močneje primem piščanca le počasi zareže pod njegov vrat. Zaslišal sem samo rez nenabrušenega rezila. Piščanec se sploh ni upiral, še glasu ni spustil od sebe. V rokah začutim vibracije žil, vsakih toliko, ko izpod vrata špricne curek krvi.
Kri smo zbrali v posodo, mrtvega piščanca pa na kratko zapekli, samo toliko da ni krvavel. Nato ga duhovnik prereže po dolgem, kolikor je potrebno da pride do jeter, žolča ali ledvic. Položaj in oblika organa je dokazoval nezmotljivost v komunikaciji s predniki. Vesel in zadovoljen je bil obraz duhovnika, še sam ni mogel verjeti da so bili organi piščanca tako idealno formirani. Vse kar mi je pred žrtvovanjem povedal je imel prav, poglej v notranje organe pripomni.
Zdaj si Cabigat, moji predniki te bodo ščitili povsod po svetu, Filipini 3tudi tvojo družino, dolgo boš živel in vedno boš tukaj dobrodošel. Kadar koli se boš vrnil sem, boš za hišo našel zataknjeno pero žrtvovanega piščanca. Nato je cela skupina spila vino in gin iz istega vrča kot dokaz dogodku, nihče ni izostal. Malo so bili še pretreseni, vse dokler se ceremonija ni končala. Počakali smo da skuhajo piščanca in nato pojedli še žrtvovano meso. Ni običaj,  da bi kdor koli zavrnil ponujeno meso žrtvovane živali. Predniki se znajo za to še kako maščevati.
Dolga birokracija in stroški povezani z njo mi otežujejo vpis imena v osebne dokumente, zato sem s temi prizadevanji odnehal. Kakorkoli, postal sem Cabigat in na novo podeljeno ime me bo spremljalo vse do konca življenja. Edina moja naloga je, da napolnim ime z vsebino in pomenom.
Cabigat – Senad Osmanaj