1. December, 2017   Agencija Oskar, Indonezija, Oskar piše  

Kdo ve kako igra veter na Baliju, mi plešemo kot vemo in znamo …

 

Kdo ve kako igra veter na Baliju, mi plešemo kot vemo in znamo …

Dobesedno! Iz balijskega najvišjega vulkana Agung (3.145 m) se kadi že nekaj mesecev. Zadnji teden pa se kadi močneje. Danes zjutraj je bila manjša erupcija. S prostim očesom razen dima iz kraterja ni nič videti. Življenje na otoku poteka več ali manj normalno. Tudi za Indonezijo s stotinami aktivnih vulkanov to ni posebna novica. Razen za letalski promet, kajti letala ne želijo leteti skozi vulkanski dim in pepel. In če gre za Bali (in Lombok), kamor se zgrne večina turistov, potem to postane šokantna novica, ki obkroži svet.

Bali, vulkan AgungTako zadnje dni odpirajo in zapirajo bližnja letališča tako, kot piha veter. Če balijski veter potegne proti Javi, zaprejo letališče v Surabayi. Če veter potegne južno, je zaprto letališče na Baliju. Če veter potegne proti vzhodu (kar naj bi bilo najbolj normalno) pa zaprejo letališče na Lomboku. Nihče ne ve, kam bo pihal veter čez nekaj ur, vsi gledajo v zrak in se čudijo. Čeprav bi morala vladati panika, je vse normalno.

Psi lajajo, kravana gre dalje. Kot se odpirajo letališča, se z njimi po zraku selijo letala in verjetno tudi piloti ob vzletu ne vedo, kjer bodo pristali. Hkrati pa se po kopnem selijo množice potnikov, čeprav kopenska pot med letališči niti najmanj ni preprosta. Vsako letališče je na svojem otoku, vmes so trajekti … A tu Indonezija pokaže svoj pragmatičen obraz – ljudje so vajeni vsega, nič jih kaj posebej ne preseneča, delujejo v skladu s situacijo in to je to. Tudi letošnja deževna sezona na Lomboku prihaja dva meseca prezgodaj, pa kmetje brez panike samo hitijo s sajenjem.

Balijsko letališče so zaprli dan preden je naša skupina načrtovala priti na Bali. V mednarodnih medijih so bile novice šokantne in zazdelo se je, kot da se bo Bali razstrelil, kot da se dogaja velika evakuacija turistov iz najbolj nevarnega območna na našem planetu. Odločitev – ali skupino spustiti na Bali ali ne, je bila težka. Pa vendar, sopotniki so prišli doživljat Indonezijo, in Bali je eden ključnih elementov potovanja! Zato smo na Lomboku organizirali krizni štab, v katerem smo sprejemali odločitve, kako se bo premikala naša »vojska« na terenu.

vulkan Agung BaliSprejeli smo odločitev – vseeno gremo na Bali! S tem smo odprli Pandorino skrinjico in v potovanje spustili višjo silo. Potovanje je steklo po njemu lastni logiki, na njem smo bili vsi sopotniki (vključno z nami in vodnico), ki kot posadka jadra po viharnem morju kot ve in zna. Začeli smo plesati, kot so pihali Balijski vetrovi. Podatki o vetru so se spreminjali iz ure v uro, prvi načrt smo na kupu predvidevanj pripravili zjutraj, da smo ga sredi dneva lahko pregledali in spremenili, potem pa še konec dneva in kakšen večer tudi ponoči. Za vse nas v kriznem štabu je bila vrhunska dogodivščina.

Skupina pa je po Baliju potovala, kot da bi bilo vse normalno. Najprej smo let iz Jave na Bali nadomestili na pol z letom in drugo polovico z avtobusom. Brez težav smo prispeli na Bali in presenečeni ugotovili, da je vse ok. Potovali smo po programu. Spremenili smo le kraj počitnic – namesto na Gilijih smo se odločili za počitniški obmorski hotel na Baliju. Tu je namreč strateško najbolj varno, saj iz Balija lahko relativno hitro pridemo do kateregakoli izmed treh bližnjih letališč.

Bali, vulkan AgungPravkar skupina leti iz Balija v Džakarto. Ujeli smo odprto letališče na Baliju in skozi skrito napako ušli iz mišolovke. Polet smo prestavili za en dan prej, saj nismo želeli tvegati, da skupina iz kakršnegakoli razloga zamudi medkontinentalni let iz Džakarte proti domu. Namesto prostega dopoldneva na Baliju si bodo jutri ogledali Džakarto, živahno prestolnico, prav na dan velikih demonstracij proti novemu mestnemu županu, ker ni izpolnil predvolilnih obljub. Haha …

Pišem vam iz kriznega štaba na sosednjem Lomboku. Vse je izpadlo dobro, sopotniki so doživeli po kar so prišli in še veliko več – to potovanje si bodo gotovo zapomnili. Sam sem hvaležen za dragoceno izkušnjo, čeprav je bilo treba sprejeti nekaj ključnih odločitev, pri tem pa se človek vedno sreča z lastno stabilnostjo. Konec dober, vse dobro. Po bitki smo generali vsi.

Hvala balijskim bogovom, ki so veter obrnili v pravo smer. Baliju želim, da bi povrnil ravnotežje v nevidnem svetu, ki je zadnja desetletja tako zelo ogroženo in zaradi česar se stresa sveta gora, bivališče bogov. Vsem želim, da čim prej izbruhne, kar ima priti za na površje, potem pa bo spet zavladal mir.

Pozdrav iz Lomboka!

Oskar

PS: Lepo je biti na kraju, kjer se dogaja. Vedno znova sem navdušen nad dvema resničnostima, ki si jim tukaj izpostavljen – ena je tista, ki jo doživljaš preko interneta in mednarodnih medijev, druga je tista, ki jo doživljal z lastnim bitjem na kraju samem. Po prvi resničnosti se zdita Bali in Lombok najbolj nevarni točki sveta, po drugi je vse običajno. Vendar mora biti človek močan, da verjame samemu sebi. Tudi zato potujemo.