Piše: Borut Pust
Dan po čudovitem uvajalnem potovanju južnega kroga po Islandiji, ki ga je mentorsko glede na zimske pogoje in izzive mojstrsko izpeljal skrbnik in vodnik potovanja Mitja Gruden, ob vrnitvi v prijetno domačo realnost zelenega ugotavljam, da je Islandija vsekakor dežela presežkov.
Čudovita, simpatična, kooperativna skupina, povezana tako med sabo kot do vseh treh vodnikov (jaz in Tjaša na uvajanju), razumevajoča glede na zunanje vremenske pogoje in vesela adrenalinskega dela avanture, ko ti vetrobransko steklo prekrije vetrovni sunek belega snežnega zida (uf).
Pod pronicljivim vodstvom Mitje smo speljali celoten program od Rekyavika prek slapovnega dela vse tja do modrih čudes ledeniške lagune, podarjen nam je bil predzadnji sončen dan, ki smo ga, carpe diem, izkoristili. Ob štirih zjutraj smo ne glede na starost, (ne)pričakovanja in drugo skakali iz postelj zelo domačega hostla v Viku (cel hostel smo imeli zase kot bi blizu polarnega kroga najeli hišo!) in slikali auroro borelis, se spraševali, kako bomo prišli nazaj do Meglenega zaliva (Rekyavik) in se imeli fajn z izzivi.
Lepo, presežno, zimsko svetlobno in navdihujoče.
Drugače.
