30. sep, 2020   Agencija Oskar, Oskar piše, Slovenija  

 

Kako je nastal nov Oskarizem v Deželi medveda

Najhujše je, če si mal nor,
ker če si fejst nor, je spet vse v redu. 😊

Petkovo jutro na Cerkniškem jezeru je bilo spremenljivo, soncu so sledili oblaki in prikapljal je tudi prvi dež. Slikovito vzdušje ne moti naših duhov. Pri cerkvici v Zelšah nas obsije sonce, z dramatičnimi oblaki v ozadju kot najboljšo kuliso za čudovite fotke. Povsem jasno je bilo, da nas bo v Rakovem Škocjanu temeljito opralo.

In res – v Rakovem Škocjanu je začelo deževati. Z dežniki smo se odpravili na pohod do Malega mostu. Vse bolj je lilo in v gozdu je bilo čarobno. Narava je v dežju najlepša! Pri Malem mostu je dež ojačal v zaveso in pot se je spremenila v potok. Sprva smo še pazili, da ne bomo mokri, in takrat je bilo najhujše. Ko pa smo z mokroto enkrat zgubili bitko, smo vse bolj razposajeno brodili po vodi.

Ogled se je spremenil v doživetje, ko pa smo se po strmem klancu spustili pod Mali most, je začelo dišati že po avanturi. Prišli smo pod kap Malega mosta in šli skozi, ko skozi zaveso dežja na nas posije močno sonce. Bilo je čarobno. V iskrenem navdušenju smo se čudili neverjetnemu prizoru. Bili smo srečni, da smo se odločili za to zgodbo. Nagrada je presegla mokroto in prvotno nelagodje.

Postalo je povsem jasno: najhujš je, če si malo nor (greš na pohod v dežju, nelagodje, prva mokrota …), ampak ko si enkrat fejst nor, potem je spet vse dobro. Torej, ko smo bili enkrat mokri in smo začeli kot otroci uživati v čofotanju po poti – potoku, ne bi več menjali.

In prav tam sem zapisal Oskarizem, ki bolj ne bi mogel veljati. Zvečer, ko smo v toplem hotelu obujali spomine, ga ne bi mogel ustvariti. Moč iskrivih misli je v tem, da večinoma nastajajo v izjemnih situacijah in na potovanjih, kjer otrok v nas zaživi in se sproži intuicija.

In ta Oskarizem velja tudi za odločitev v teh časih – na potovanje ali ne? Na pot te vleče, če si mal nor. In preden se odločimo, gre verjetno vsak izmed nas skozi miselni purgatorij raznovrstnih možnosti. Kot bi tudi mi lahko ostali na suhem v hotelu Rakov Škocjan (Halooo!!!???). Ampak ko se enkrat odločiš in se zaprejo vrata letala, si v Zgodbi, in potem ostane le še užitek na poti.

Zabloda je, da so potovanja smiselna le v lepem vremenu in želenih pogojih. Morda so udobna, a v njih ni moči. Potovanja so priložnost preseči samega sebe, takšne, kot smo doma. Da se vrnemo širši in bolj svobodni, z večjim notranjim prostorom, in z ZGODBO, ki jo bomo s ponosom govorili našim vnučkom. Če bi ostali v restavraciji, ne bi imeli kaj povedati. Tako pa smo doživeli enega izmed viškov potovanja.

In ko smo pri potovalnih viških – zgodil se je tudi vzpon na Križno goro – ki ni bil v programu, temveč je bil dodan kot poslastica. In ko so nekateri nezaupljivo pogledovali po prvih strminah, sem jih potolažil z naslednjim (novim) Oskarizmom:

Če ne razmišljaš, koliko je do gor,
je bistveno nižje. 😊

Hvala sopotnikom za čudovito doživetje.

Srečno do naslednjič.
Oskar