09. maj, 2012   Agencija Oskar, Turčija, V Turčija 2014, Vzhodna Turčija  

 

Jabolko ali hruška?

 
Jabolko ali hruška?

»Katero potovanje  je boljše? Kaj mi priporočaš? Katera je lepša, Vzhodna ali Zahodna?«
…so vprašanja, ki mi jih zastavljajo potniki v zvezi s potovanjem v Turčijo. Kako odgovoriti na vprašanje ali je boljše jabolko ali hruška?
»Obe sta dobri, enkratni in neponovljivi,  pri obeh se mi cedijo sline«J,  odgovorim vsakič znova.
Da bi človek spoznal razlike in podobnosti pa je treba okusiti obe.  Za lažjo premostitev kulturnih razlik priporočam najprej Zahodno,  nato pa Vzhodno.
Vsaka dežela  ima svoj »zahod« in »vzhod«,  ima ga tudi Turčija. Razlike so očitne, tako v razvitosti infrastrukture, kot v ljudeh,  v zraku,…isti jezik, pisava, država, pa vendar drug svet!
Mogočno cesarsko mesto na dveh kontinentih, vonj po sveže pečenem simitu in ribji sendvič,  lepo ohranjena antična mesta z bogato mitološko zakladnico, večmilijonska mesta z moderno arhitekturo, hitrim tempom življenja  in  tehnološkim razvojem, edinstvene snežno bele travertine Pamukkal, bogata in rodovitna prst z nasadi citrusov, zelenjave, bombaža, tobaka, udobje in lagodje hotelskih nastanitev, nove ceste,  zasanjana modrina Sredozemskega morja in lepe plaže, okus po črnem čaju,  neponovljiva tufasta mesečeva Kapadokija,… so samo nekateri od  adutov leve polovice na zemljevidu, ki je veliko bolj znana, obljudena, razvita in turistična.
Destinacija za izbrance
Težko je reči, kje in kdaj  se konča zahodna in začne vzhodna, prej bi rekla, da se začuti. Prehod čez široko anatolsko planoto postopoma popelje med brazdast, gol, planotast, gorat, v meglice zavit, na trenutke otožen  svet .
Vsekakor ni ena od tistih destinacij, kamor gre popotnik zato, da bo naredil še eno kljukico na svojem potovalnem  seznamu. Za razumevanje in globlje doživljanje zahteva zlitje s svojo drugačnostjo,  prepuščanje in opuščanje pričakovanj, kajti ravno takrat, ko  človek najmanj pričakuje, ga sesuje s svojo človeško mehkobo sredi neizprosne, na trenutke kar malo krute narave.
Ljudem, ki so se znašli  na tej strani meje nič ni podarjeno kar tako. Njihove korenine  segajo v sosednje dežele  Gruzijo, Armenijo, Azerbajdžan, Iran, Irak, Sirijo. Dežele, s katerimi Turčija v svoji zgodovini ali sedanjosti ni bila zmeraj prijateljsko nastrojena, zato so njihova, predvsem pa življenja njihovih prednikov, zaznamovana z nenehnim prilagajanjem, odrekanjem, selitvami in spremembami.
Bogastvo skrito v zgodbah, ki jih govorijo pravljičarji v domačih čajnicah odstira tančice v pisanem mozaiku vzhodnoturškega bazena. Da bi jih slišali, je treba odpreti srce in
pot pod noge,…
Sara Alt