20. April, 2016   Agencija Oskar, Oskar celostno  

Izstop iz karmičnega kroga

 

Izstop iz karmičnega kroga

Piše: Tadej Pretnar

Tadej PretnerPojem karma izhaja iz sanskrta in dobesedno pomeni dejanje oziroma delovanje; v Indiji je znan kot zakon vzroka in posledice, zakon, po katerem se vsakdo sreča s posledicami svojih misli, besed in dejanj, če ne v aktualnem, pa v naslednjem življenju, saj za Indijce nesmrtnost duše in njena večkratna inkarnacija v pojavni svet ni vprašljiva.

Na prvi pogled torej vse lepo in prav, vendar pa ne moremo mimo dejstva, da je nauk o karmi predmet številnih manipulacij, zato ni napak da se vprašamo, v kakšni meri je to učenje v osnovi kulturološko pogojeno. V Indiji ima že tisočletja peščica v rokah 90% bogastva, večina pa je revna, zato je bilo praktično vzpostaviti vero v pravila, po katerih tako preprosto mora biti. Vzpostavili so štirikastni družbeni sistem, v katerem se ljudje različnih kast med seboj ne smejo »mešati«, za neprimerno pa velja celo, če človek, ki pripada kateri od višjih kast, na cesti pomaga revežu.

Glede na splošno znano dejstvo, da smo na neki ravni vsi povezani, je torej jasno, da s tem »pravilom različnosti« že v osnovi nekaj ni v redu in da ves sistem temelji na lažjem ohranjanju oblasti nad množicam, saj so ljudje prepričani, da se bodo po zakonu karme v primeru, če bodo pridni in poslušni, v naslednjem življenju rodili kot pripadniki višje kaste. Nekaj podobnega je pravzaprav tudi v krščanstvu, kjer so v preteklosti, ko je bila cerkev intenzivneje involvirana v oblastno strukturo, poslušnost ljudi pomagali vzdrževati prek groženj grešnikom s peklom.

Pojem karme in učenja o njej je intenzivno vključen tudi v razmišljanja in življenja številnih zahodnjakov; z njim si skušajo pojasniti nejasne sile, ki krmilijo naša življenja in jim pogostokrat pravimo tudi usoda. Verjetno je šla pri pojasnjevanju pojma usode najdlje kvantna fizika, ki razlaga vesolje in življenje v njem na sila nenavaden način, saj pravi, da je osnova vsega ustvarjenega nekakšna prvobitna zavest, preteklost, sedanjost in prihodnost pa obstajajo v istem času, v nekakšni stacionarni matrici. Naša percepcija je ustrojena tako, da dojemamo čas kot gibanje; realnost dojemamo kot tok dogodkov, v katerem doživljamo sedanjost, a imamo hkrati občutek, da je preteklost za nami, prihodnost pa pred nami. Ta stacionarna matrica ima neskončno variant, ki obstajajo vse hkrati, ko pa imamo v eni od njih zavedanje, jo začnemo doživljati v okviru časa.

Vse skupaj bo morda bolj razumljivo, če si predstavljamo vse možne realnosti preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, zabeležene na filmskih trakovih in shranjene v skladišču filmov. Posnetki na filmskih trakovih obstajajo vsi v istem trenutku. V okviru časa pa začnemo posamezen posnetek dojemati takrat, ko damo posamezen film v projektor. A pri tem je zanimivo še nekaj – na filmu, ki je v projektorju, je zgodba znana. Zato tudi v okviru naših življenj govorimo o karmi ali usodi, katere toka večina ni sposobna spremeniti. To življenjsko pogojenost pa razlaga teorija kaosa, ki pravi, da obstajajo v vesolju sile, ki ustvarjajo nekakšne vzorce, imenovane fraktali, ki se nanašajo tako na forme objektov in subjektov pojavne realnosti, kot tudi na tok naših življenj.

Na prvi pogled je sicer videti, da deluje stacionarna matrica tako, da so dogodki, ki se nam dogajajo, fizična projekcija energijskega vpliva naših čustev in prepričanj (jeza, strah, dvom, sočutje, razumevanje…). Vendar pa je dejstvo, da recimo svojega temperamenta kaj prida ne moremo spremeniti in da se večina celo življenje ukvarja z istim tipom težav. Temu je tako zato, ker se vse dogaja po nekem vnaprej določenem faktalnem vzorcu oziroma karmični liniji, po kateri je tok naših življenj vnaprej določen. Fraktali so torej na nek način navidezno verigo vzrok – posledica obrnili na glavo, saj gre za sile, ki iz prihodnosti vplivajo na to, kar se nam dogaja danes. Tisto, kar se nam dogaja, pa je povezano tudi z našim fizičnim zdravjem; v fraktalnih vzorcih naših življenj so vnaprej določene tudi številne postavke našega fizičnega zdravja, v smislu kvalitet in občutljivosti. Ta dejstva že tisočletja pozna tudi astrologija.

Vse tisto, kar je manifestirano v pojavni realnosti, je torej posledica vzročnih mehanizmov na višjih energijskih ravneh, katere je skreirala prvobitna zavest, ki torej na nek način upravlja s pojavno realnostjo, dejstvo pa je, da smo del te zavesti tudi mi in seveda se pojavlja vprašanje, zakaj imamo navidez tako malo možnosti, da spremenimo fraktalne vzorce realnosti oziroma našo karmično pogojenost? Odgovor je preprost –  zato, ker vsemu tistemu, kar je ustvarjeno v pojavnem svetu, dajemo energijo sami s svojm fokusom.

Če imamo neke težave, o njih razmišljamo in jih analiziramo, s tem s svojo energijo potrjujemo njihov obstoj. Če nas nekaj boli in o bolečini bodisi razmišljamo bodisi skušamo pred njo pobegniti tako, da vzamemo sredstvo proti bolečinam, tudi v tem primeru potrjujemo obstoj tistega, kar je. Kadarkoli o tistem, kar se nam dogaja razmišljamo v polarnem smislu (dobro – slabo, ugodno – neugodno…) in potem tisto, kar prepoznamo kot neugodno analiziramo, s tem s svojo energijo potrjujemo fraktalne strukture takšne, kot pač so; na ta način smo podobni osebi, ki stoji pred ogledalom in ni zadovoljna s podobo, ki jo v njem vidi, zato praska po ogledalu, da bi jo spremenila. A tako seveda ne gre.

Rešitev tudi ni v begu oziroma v tem, da se delamo, da neki problemi/bolečine ne obstajajo, ampak v preusmeritvi fokusa tja, kjer je sprememba mogoča – v svet energij!!! Na ta način lahko izstopimo iz linije karmične pogojenosti in vnesemo v svoja življenja povsem nove okoliščine in postavke. To pa ni mogoče zgolj na mentalni ravni, saj je način, na katerega razmišljamo in na katerega usmerjamo svoj fokus, neizogibno povezan s količino energije v sistemu fizično telo-avrično polje-duša oziroma med drugim s pretočnostjo naših čaker. Če imamo npr. prve tri čakre razmeroma zaprte, smo zaprti tudi do širokega spektra energij, nova energija pa je povezana z novimi idejami; ob zaprtih čakrah novih idej ni, ampak se opiramo na svet spominov in konceptualne intuicije, v katerem ni spontanosti, ampak skušamo za vsako stvar najti razlago. Za svoje težave iščemo vzroke in smo presrečni, ko mislimo da razumemo, zakaj se nam določene stvari dogajajo, a tisti v nas, ki se tega veseli, je lažni jaz, ki se noče spremeniti. Zavedati se namreč moramo, da naš lažni jaz (ego) temelji na zgodbah (temu je tako zato, ker…), poanta življenja pa je v tem, da se počutimo boljše, ne pa da razumemo, zakaj se počutimo slabo.

Seminar “Izstop iz karmičnega kroga” torej ne bo temeljil na nobenih analizah, ampak na odkrivanju načinov, kako priti do energije, spontanosti in posledično novih idej. Soroden je pristopom, ki jih pozna vzhodnjaški TAO – nobenemu taoistu ne pride na mislel, da bi analiziral vzroke problemov, pa vendarle gre za verjetno najbolj uravnoteženo populacijo. Cilj seminarja je z ustreznim energijskim delom priti iz okov lažnega jaza, vzpostaviti stik s svojo resnično bitjo, izstopiti iz okvirov rutine in pogojenosti ter začeti izkušati nove kvalitete življenja.