23. nov, 2011   Agencija Oskar, Indija, Vodniki  

 

Indija skozi oči televizije

 
Potovanje po tuji deželi pomeni premikati se iz kraja v kraj in pri tem odkrivati skrite kotičke, za katere veš, da jih ne potrebuješ fotografirati, saj bodo na varnem v tvojem spominu. Pomeni premikati se med tujimi ljudmi in pri tem najti tiste posebne duše, ki ti sežejo do srca in s katerimi ostaneš v stikih še dolgo potem. Pomeni okušati novo hrano z vsakim obrokom z istim nestrpnim pričakovanjem kot odpirati rojstnodnevna darila. In pomeni prepustiti se trenutku, saj nikdar ne veš, kam te pot zares pelje. Dlje časa preživiš v tuji kulturi, večja je želja po njenem odkrivanju. Ko misliš, da jo že dobro poznaš, potem se odpirajo nova in nova vrata, skozi katera uzreš še nekaj neznanega. In tako počasi koplješ vse globlje…
Zabaven način spoznavanja nove kulture ob prvih stikih je lahko gledanje televizije in branje časopisov. Ko se po dolgem dnevu, polnem doživetij, vrnete v hotelsko sobo in vas tam čaka televizor, ali si rečete: »Pa menda ne bom gledal televizije, saj sem na potovanju!« Nikar. Prižgite televizor! Sprehodite se po lokalnih kanalih, poglejte kakšen film domače produkcije, del kakšne nadaljevanke, kakšno zabavno oddajo in za božjo voljo, ne preklopite, ko pridejo na vrsto reklame. Še zlasti, če se nahajate v Indiji.
Ko začenjaš preklapljati med indijskimi televizijskimi kanali, se ne moreš načuditi njihovi mimiki. Naši obrazi izražajo osnovna čustva, njihovi obrazi izražajo še vse odtenke in nianse vmes. Zato se hitro ustaviš pri kakšni indijski žajfnici in gledaš. Še igralci španskih telenovel so pravi amaterji. Gledaš in gledaš in vidiš, da pravzaprav razumeš, za kaj gre. Indijska mimika ima namreč tisočletno tradicijo. Indijski klasični plesi vključujejo telesne gibe, delikatne položaje rok in neverjetno obrazno mimiko. S takšnimi plesi uprizarjajo tudi največja epa indijske književnosti, Ramajano in Mahabharato, pri čemer vse besede prelijejo v gibe, kretnje in govorico obraza. Mimogrede, ko so posneli Ramajano kot televizijsko nadaljevanko in jo prvič predvajali, je prikovala pred televizijske sprejemnike cel narod!
Potem preklapljaš naprej, se ustavljaš pri raznih resničnostnih šovih in zabavnih oddajah. Z odprtimi usti opazuješ modno in drzno obleko ter vrhunski make-up voditeljic in gostov, saj česa takega na običajnih indijskih ulicah preprosto ne vidiš. Kmalu ugotoviš, da si kar precej od povedanega razumel. Čakaj, kateri jezik pa govorijo? Hja, hinglish. Govorica sodobnega indijskega meščana. Sama beseda je skovanka besed hindi in english. Gre za popularno in govorjeno različico hindi jezika z vloženimi angleškimi besedami in stavki, pri čemer odstotek slednjih narašča iz leta v leto. Hinglish se danes sliši na vsakem koraku, v zahodnjaških kavarnah slavne verige Barista, v bleščečih nakupovalnih centrih, v šik restavracijah, v uradih, na podzemni železnici, na glavni ulici, ko se grebeš za rikšo… To so hkrati tudi kraji, kjer srečaš sloj ljudi s televizijskih šovov. Popotniki radi obiskujemo kraje indijskega krutega vsakdana, prenatrpane ulice in tržnice, templje, polne gorečih vernikov, idilične vasi podeželja, celo slume, kjer se srečamo z najrevnejšimi med revnimi. Toda tudi v prenaseljeni in revni Indiji je druga plat medalje. To je tistih deset odstotkov milijardne populacije, indijski srednji razred, ki si lahko privošči kupovati vse tiste dobrine iz vseh tistih reklam.
Na vrsti so reklame. Ne preklapljaj! Česa tako svežega, kot so indijske reklame, že dolgo nisem videla. Toplo priporočam za inspiracijo vsem našim kreativcem po oglaševalskih agencijah. Spet se lahko načudiš, pa tudi nasmejiš od srca. Indijske reklame postanejo še posebej domiselne v času pred indijskim festivalom Diwali, praznikom luči. Takrat zagorijo luči po vseh ulicah in na oknih vseh domovanj, saj vabijo medse boginjo denarja in sreče, Lakšmi. Ob tej priložnosti je potrebno temeljito očistiti stanovanje, svojim dragim kupiti darila, vsem ostalim pa pisati voščilnice z najlepšimi željami. Na veliki večer zapokajo petarde in nebo razsvetlijo številni ognjemeti. Vas spominja kaj na naš veseli december in Silvestrovo? Tako kot pri nas v prednovoletnem času trgovine tekmujejo med seboj z lepo okrašenimi izložbami in mamljivimi popusti, tako je v Indiji pred Diwalijem. Televizijski programi pa postanejo nasičeni z reklamami za nove odtenke stenskih barv, svilene sarije slavnih oblikovalcev, najdražji nakit priznanih draguljarjev in najnovejše igračke iz sveta računalništva. Njihov pristop? Da padeš dol!   
In nazadnje največja poslastica: Bollywood filmi. Posneti v tako lepem hinglish jeziku in s toliko mimike, da se vse razume. Enostavno ne moreš reči, da si bil v Indiji, pa si tam nisi ogledal niti enega bollywoodskega filma. Kajti Bollywood JE indijska pop kultura. In Bollywood narekuje trende. Sama beseda je spet skovanka dveh, tokrat Bombay in Hollywood, kajti v Bombayu oz. Mumbaiju, kot se po novem imenuje mesto, se nahajajo studii največje filmske produkcije na svetu. V številkah so podrli že vse rekorde. V pravem ‘bollywoodarju’ tuji gledalec spozna indijski življenjski krog, družino in družbo. Ljubezenska zgodba dveh, ki v svetu dogovorjenih porok nima mesta, zapleteni odnosi med družinskimi člani, rojstvo, poroka in pogreb, boj med dobrimi in zli, kriminal in napeta akcija, neverjetni zapleti in srečni konec. Posneto na najlepših lokacijah sveta, kot so švicarske Alpe in avstralska peščena plaža. Vmes pa nori glasbeno-plesni vložki, pri katerih najprej spodnja čeljust pade do tal, nato pa boki kar sami pričnejo migati v ritmu. Glasba je vsaj toliko pomembna kot film, saj se pesmi iz teh filmov potem prerivajo na najvišjih mestih lestvic pop glasbe, prodrejo v mobilne telefone in prepeva se jih na vseh javnih avtobusih. Televizor v hotelski sobi ponuja vpogled v Bollywood, doživetje pa je ogledati si ga v kinu nekje na podeželju, kjer se občinstvo glasno smeje in joče skupaj z glavnimi zvezdami, pozna vse pesmi na pamet in pleše na prehodih. To je pač najcenejša zabava za množice. Če pa boste kdaj v bližini Mumbaija, nikar ne zavrnite življenjske priložnosti, kajti ves čas se iščejo beli obrazi za statiste v filmu.
 
Vsak večer na potovanju lahko odgrne novo tančico in dovoli nov vpogled v tujo kulturo. Podnevi se premikate v tej tuji kulturi, obiskujete njene kraje, srečujete njene ljudi, okušate njeno hrano, zvečer v prijetnem zavetju hotelske sobe pa prižgite televizor in pojdite še globlje…
Lep pozdrav do naslednjič, ko bomo prebirali indijski časopis!
Ana Hočevar