GALAPAGOS – kraj, kjer se je vse začelo
Piše: Gvido Pevec
Potovanja v Ekvador in Galapagos
Približno 1000 km zahodno od celinske Južne Amerike leži arhipelag otokov, ki je spremenil človekov pogled na svet. Govora je seveda o Galapaških otokih, ki danes pripadajo Republiki Ekvador. Gre za arhipelag 13 večjih otokov, celo vrsto manjših otočkov in nešteto malih in večjih čeri, ki komaj gledajo nad gladino oceana.
Za nastanek otokov je krivo močno vulkansko delovanje in vulkanizem je še dandanes zelo aktiven. Pod otokom Isabela leži galapaška vroča točka, ki je stara okoli 90 milijonov let. Procesi vulkanizma se nadaljujejo, zato se otoki nenehno spreminjajo – predvsem otoka Isabela in Fernandina. Zadnji res velik izbruh je bil leta 2009, ko se je lava razlivala v različne smeri in močno spremenila pokrajino otoka.
Otoki so tako zgrajeni iz trdih bazaltnih kamenin in na njih je cela vrsta vulkanov.
Kot se pogosto zgodi, so bili tudi Galapaški otoki odkriti povsem naključno. 10 marca 1535 je Panamski nadškof Tomas de Berlanga plul s svojimi možmi iz Paname proti Peruju, ko je z ladjo nasedel na enem izmed otokov. Nekaj dni so potrebovali, da so popravili nasedlo ladjo. Med tem so za preživetje pili kaktusov sok ter lovili morske leve in predvsem želve velikanke. O tem dogodku in o otokih, kjer je veliko nenavadnih živali, je kasneje poročal v Španijo. A Špance, ki so imeli veliko dela na ogromnem ozemlju Južne Amerike, ti nenavadni otoki niso prav nič zanimali. Zato pa so postali kmalu zanimivi za pirate, ki so v otoških zalivih našli odlična pristanišča, od koder so pluli na roparske pohode in plenili z bogatim tovorom natovorjene španske galeje.
Danes so le štirje izmed otokov naseljeni in ekvadorska vlada si zelo prizadeva ohranjati število prebivalstva na današnjem nivoju, da bi s tem ohranila krhko ravnovesje med naravo in človekom. Tako na vseh otokih ne biva več kot 40.000 ljudi. Nekaj je kmetov, velika večina pa se ukvarja s turizmom.
Ker je v turizmu veliko denarja, je pritisk iz celinskega Ekvadorja na Galapaške otoke ogromen. Zato je ekvadorska država že pred časom izdala uredbo po kateri so se morali iz otoka izseliti vsi, ki so se tja preselili v zadnjem desetletju. Poleg tega je država močno zaostrila pogoje za bivanje na Galapaških otokih. Borci za zaščito narave so že večkrat pozvali ekvadorsko vlado, naj celotno otočje zapre tudi za obiskovalce, a turizem prinaša ogromno denarja in težko je verjeti, da se bo država odpovedala temu zaslužku. Z zelo visokimi cenami nastanitev, storitev in izletov na nek način omejujejo dotok obiskovalcev, saj so cene res zasoljene. Obisk Galapaških otokov je izziv za vsako denarnico, ki pa je nedvomno vreden denarja, ki ga zahteva.
Galapaški otoki prav gotovo niso najlepši otoki na svetu. Takih in podobnih arhipelagov je še veliko. Tisto, kar dela otočje tako posebno in zares izjemno, je pisan, nenavaden živalski svet. In še bolj dejstvo, da se živali prav nič ne bojijo obiskovalcev in je res nenavaden občutek, ko se moraš sam umikati živalim in včasih paziti, da katero izmed njih po naključju ne pohodiš.
Pravila za obiskovalce so zelo stroga. Hoditi je dovoljeno le po označenih poteh, nikoli sam, povsod je obvezen obisk z lokalnim vodnikom. Nič ne smeš na otoke prinesti in iz njih prav nič odnesti. Pred prihodom in pri odhodu gre vsa prtljaga skozi rentgen in kazni za prekrške so zelo visoke. Prav tako se nobeni živali ne smeš prebližati na manj kot dva metra in to zna biti včasih problem. Sploh morski legvani se z svojo temno barvo skoraj zlijejo z črnimi skalami vulkanske lave.
Otoki niso bili nikoli povezani s kopnim, zato so se živali in rastline razvijale povsem neodvisno, samosvoje in v popolni izolaciji. Nastala je cela vrsta endemičnih vrst kot so želve velikanke, galapaški morski lev, morski legvan in cela vrsta drugih živali.
Otočje je znano predvsem po edinstvenem živalskem in rastlinskem svetu, ki ga je raziskoval Charles Darwin. Čeprav je na otokih preživel le pet tednov, je opazil neverjetno prilagodljivost rastlinskega in živalskega sveta, iz katere je mnogo let kasneje izpeljal svojo teorijo o evoluciji oz. nastanku vrst.
Potovanja v Ekvador in Galapagos