28. september, 2011   Mehika, Vodniki  

Frida Kahlo

 

Frida Kahlo

 

Frida in Diego


Priznam, da nisem vedel zanjo do leta 2002, ko nam je Julie Taymor s filmom Frida in s Salmo Hayek v glavni vlogi približala to neverjetno žensko. Potem sem o Fridi Kahlo prebral in pogledal vse kar mi je prišlo pod roke. Sedaj vem, da je film predstavil Fridino zgodbo zares verno in natančno, da pa je zgrešil nekje druge: Fridine slike so  bile plod njenih bolečin – tistih srčnih, ki ji jih je povzročil Diego Rivera in tistih telesnih, ki so ji jih povzročile številne poškodbe prometne nesreče in ki so se najbolj odražale v njenih avtoportretih prepletenih z anatomskimi in medicinskimi podobami.

Leta 1930 sta se Frida in Diego preselila v belo Diegovo in modro Fridino hišo. Most med njima ju je ločeval in zbliževal.


Coyoacan, kraj kjer se zbirajo kojoti, je eden najlepših delov Ciudad de Mexica. Nizke urejene hiše, mirne ulice, zeleni parki, bohemski prebivalci … in tam neopazno nekje vmes Modra hiša, kjer je leta 1907 rojena Frida Kahlo preživljala svojo mladost. Pri osemnajstih v njeno razigrano odraščanje grobo poseže avtobusna nesreča, ki jo zaznamuje za celo življenje in zaradi katere je prestala kopico operacij. Edina tolažba v dolgih mesecih, ko je bila privezana na posteljo, je bilo slikanje h kateremu jo je vzpodbudil oče, edini motiv pa njena podoba v ogledalu nad posteljo in bolečina, ki jo je spremljala.

Avtoportret s postriženimi lasmi, 1940, MoMa New York


Nato je okrevala, čeprav nikoli povsem, in srečala Diega Rivero, takrat najbolj znanega mehiškega slikarja, državnega ljubimca. Ona je imela 22 let, dober meter in pol, ter 45 kg, on 42 let, skoraj dva metra in 136 kg. Znanci so ju imenovali Golobica in Slon. Dvakrat sta se poročila in dvakrat ločila, a nikoli povsem. Prvič, ko je Diego spal s Fridino sestro in drugič, ko se je Frida zbližala z Diegovim prijateljem Levom Trockim. Nemirna in burna zveza je bila ena sama bolečina in nekoč je Frida dejala: »V življenju sta me prizadeli dve nesreči. Prva je bila avtobus in druga Diego. Druga je bila hujša!«
A kljub vsemu sta Frida in Diego ostala drug ob drugemu do leta 1954, ko je Frida po težki bolezni narisala svoje zadnje platno.
Fridi so hoteli vsiliti nalepko nadrealizma, a Frida ni nikoli pristajala na oznake. S samosvojim umetniškim izrazom se je z bolečinami prebijala skozi življenje, se zapletala v različne ljubezenske afere tako z moškimi kot ženskimi, v srcu pa ostajala zvesta sebi in njenemu Diegu.

Kuhinja. Muzej Casa Azul, Coyoacan


Za njeno širšo prepoznavnost je poskrbel zgoraj omenjeni film. V njenem liku so se prepoznali in našli moč ljudje s podobnimi zgodbami, kot jih je preživljala ona. V njej so se prepoznale feministke. Njene slike so pridobile na ceni, njen umetniški naboj pa je postavljen ob bok največjim.  Danes imeti njeno sliko je stvar prestiža, in med bolj znanimi lastniki platen je gotovo Fridina pokojna mehiška prijateljica Dolores Patino Olmedo, med sodobnejšimi petičneži pa zvezdnica Madonna, ki si lasti dve njeni stvaritvi.
 
Tekst in foto: Matjaž Pirš