29. August, 2012   Agencija Oskar, Filipini, Vodniki  

Filipinski šnicli

 

Filipinski šnicli

 
Po tridnevnem trekingu po prekrasnih riževih terasah zaslužen pogled na turkizno morje in dolgo peščeno plažo. Nihče ni preveč dolgo čakal na prvi stik s toplim morjem. Po čofotanju in plavanju se je zvečer prilegla odlična večerja, ali bolje rečeno kar pojedina na terasi ob sončnem zahodu. Spočiti smo se naslednji dan odpravili novim dogodivščinam naproti. Takrat nismo niti slučajno slutili, kaj nas čaka zvečer. Vedeli smo le eno stvar – da hočemo za večerjo jesti šnicel, tisti pravi pohani šnicel s pečenim krompirjem, saj nam je riž počasi gledal že iz ušes. Po celodnevnem občudovanju in odkrivanju Bohola smo le prišli na svoj račun. K sreči smo pri našem hotelu stopili samo čez cesto in že je bil pred nami Helmut. Bar oz. restavracija, ki je v lasti Nemca – ni vrag, da tu ne bi bilo šniclov. Že ob pogledu na menu so se nam cedile sline – eni bi rekli: »Kot v Nemčiji«. Z nami so se ukvarjale kar tri natakarice, vse lepe in mlade Filipinke, glavna med njimi je bila Nubi. Vsak je povedal svoje ime in na koncu dobil posebej račun. Dobra ideja, ni kaj, vendar nismo mogli iz svoje kože, da se ne bi malo pošalili. Nekoga od nas smo za tisti večer prekrstili  v Žužemberka, ime je seveda moral napisati sam, saj ga Nubi nikakor ni spravila skupaj. Po dolgem čakanju, se je pred mano pojavil zlato pečen zrezek in na roke narezan (ni čudno, da je tako dolgo trajalo) krompir. Mislim, da smo vsi pojedli do zadnje drobtinice – bilo je odlično, vsekakor pa zelo drugačno od riža. Ker so na Filipinih precej popularni ladyboyi, smo seveda tudi mi želeli spoznati kakšnega. Naša Nubi je posrkrbela tudi za to. In potem je prišla ona. Evelyn. Lepa, da pritegne čisto vsak pogled. Prisedla je. Kakšna čast! Končno nisem bila več sama, blažena med štirimi moškimi. Pogovor z njo je v drugem poskusu kar stekel, pivo in gin sta bila dobra, predvsem pa poceni. Ura je hitela kot nora in je kazala že krepko čez polnoč, prej kot smo ugotovili, da bi bilo dobro spati vsaj par ur, preden se odpravimo proti čarobnemu Palawanu. Človek si ne bi niti najmanj mislil, kaj vse se lahko razvije iz ene same želje po pohanem šniclu.
Senad