11. jan, 2012   Agencija Oskar, Etiopija  

 

Etiopska novoletna avantura

Piše: Ajda Šter 

Vse se začne z injero! O, kako težko smo jo čakali. Tisto prvo injero, osnovno prehrano etiopske kuhinje. Pravijo, da prve ne pozabiš nikoli. Zakaj? Težko je najti pravi odgovor, ampak jo je treba enostavno poizkusiti in preveriti. Mi smo prvo injero dobili na krožniku na prvi večer naše etiopske avanture. Lepo je bila zložena, kot prtiček spodaj pod skodelico z izbrano omako in zato komaj opazna. Me vpraša sopotnica: »In kje je zdaj ta slavna injera?«. »Pred sabo jo imaš«, odgovorim. Nemogoče je mogoče, to je Etiopija! In smo se počasi spoznali z njo, jo kot domačini trgali s prsti desne roke in z njo zajemali tiste okusne omakice, brez katerih ne gre. Zanimive navade imajo ti Etiopci, povsem samosvoje in nikjer na svetu ni enakih. Tudi tista, ko prijatelj prijatelja nahrani s kosom injere, je nenavadna. A izraz velikega spoštovanja in prijteljstva. Takšno je bilo tudi moje prvo srečanje z injero. Še preden sem uspela ugotoviti, kaj od tistega na krožniku je injera, sem zagledala roko z velikim kosom injere z mesom, pomočenim v eno od pikantnih omakic, kako se bliža mojim ustom. Vedela sem, da takšne pozornosti ne gre zavrniti. In od takrat naprej sva neločljivi. Seveda le v Etiopiji. Kajti drugje na svetu težko dobiš tisto pravo injero… Na naši novoletni pustolovščini smo se vsak dan spopadali z njo. Nekateri so jo vzljubili, drugi niti najmanj, tretji so se ves čas držali vmesne možnosti in jo sem in tja le poizkusili. Vse je doseglo višek, ko sva z voznikom naročila eno porcijo injere s postno hrano (vsaka sreda in petek sta za etiopske ortodoksne kristjane postna dneva) in eno porcijo špagetov z zelenjavo. Ha, pa te imamo, so rekli sopotniki, zdaj si tudi ti obupala nad injero. In debelo pogledali, ko sva stresla cel krožnik špagetov na injero ter jih veselo pojedla skupaj z ostalim. Torej se ne le začne, ampak tudi konča z injero, saj smo si eno boljših privoščili na noč pred odhodom. In ta je prepričala še tiste, ki ji prej niso verjeli! Silvestrovo v Etiopiji ali skupinska mono romantika Na novoletne smrekice, lučke, darila, kuhano vino, ognjemet, smo hitro pozabili. Kot prvo, Etiopija praznuje novo leto 11.septembra. Kot drugo, prav na silvestrovo smo se nahajali nekje daleč daleč stran od ponorelega sveta, brez elektrike, z nezanesljivim mobilnim signalom, stran od večjih mest, kjer nas tudi sam Božiček ni našel. Sreča? Seveda. Saj smo imeli praznovanje in pol, toliko romantike na enem kupu človek že težko najde. Začelo se je že zjutraj na silvestrovo, ko smo nekje sredi čiste divjine srečali skupino enega od južno – etiopskih plemen Hammerjev. Navdušeno so čakali naključne obiskovalce, ki bi morda prišli mimo po tisti preluknjani masažni cesti. In nas pozdravili s petjem, ploskanjem, poplesavanjem. Seveda ni šlo brez »donacije« za skupnost in že smo se jim pridružili ter njihovo ubrano petje nadgradili z našo Ko si srečen…. Smehu ni bilo ne konca ne kraja in težko je bilo že odločiti, kdo je komu bolj zanimiv! Lep začetek zadnjega dne v letu 2011, smo si rekli. Tudi nadaljevalo se je v tem stilu in vedno bolj smo bili veseli te naše odmaknjene lokacije, kjer nasi tudi vsi tisti sms-i z lepimi željami niso dosegli. Pač pa smo lepo povečerjali kozlička iz kuhinje naše izvrstne kuharice Sarnavit in si sami izbrali eno od polnih večernih ur, ko smo prižgali kresničke, z njimi presenetili domačine in popili vsak en kozarec domačega slovenskega vina. Poslušali nekaj domačih novoletnih pesmi in potem skupaj zrli v tisto neskončno nebo z več zvezdami, kot si jih sploh lahko predstavljamo. Skupaj, a vsak zase, temu se reče skupinska mono romantika. Bližina sopotnikov, a vsak zazrt v svoje zvezde s svojimi mislimi. Lepo je bilo. Polnoč smo večinoma vsi prespali, vsak v svojem šotoru in se na novega leta dan zbudili z nasmeškom. Pravijo, da boš tisto, kar počneš na novega leta dan, počel celo novo leto. Z veseljem se bomo vozili z džipi po tipični Afriški savani velikega tektonskega jarka, pili odlično etiopsko kavo, srečevali nasmejane ljudi in jedli injero s špageti ter se za zaključek še pozibali v ritmih amharske domače glasbe!