Če skupino vodita Puran in Slon …

Celostno z Marjanom po zahodni Turčiji – 18. sept. 2014
Pišem na kolenih sredi noči. Čez dan nikoli ni časa. Potovanja z Marjanom začenjamo zgodaj in končujemo pozno.
Že drugič smo se odpravili na celostno potovanje po zahodni Turčiji. Marjan pravi, da je to najmočnejše potovanje glede na močne energijske točke, ki jih na potovanju doživimo. Prav tako je to potovanje bolj lagodno in sproščeno od ostalih, tokrat pa imamo še kopico dodatnih idej za preizkus.
V skupini je 24 sopotnikov, Marjan, jaz, ter lokalna vodnica Ezgi, ki je dobila ime Žaba. Tudi tokrat smo na začetku podelili živalska imena, tako da sopotnikov sploh ne poznam po domačih imenih, temveč sem se že navadil na Sovo in Žolno, pa Mravljo in Gos, Ovco in Petelina, Sršena, Komarja in vse druge iz tokratne živalske druščine. Meni je spet ime Slon, Marjan pa je tokrat Puran.
Kaj se dogaja skupini, katere duhovni vodja je Puran in jo vodi Slon?
Prvi dan smo vstopili v tradicionalno in neznano Turčijo, kjer nismo srečali niti enega tujega turista. Na poti proti Midasšehirju smo postali v nekdanjem sufijskem samostanu in se naužili močnih energij, ki sevajo pri grobu plešočega derviša.

Tudi v Midasovem mestu nas je presenetila tradicionalna Turčija ter naravne lepote Kapadokije, vendar brez turistov. Nemoteno smo v bivšem samostanu kričali kabalistično invokacijo in se s tem odprli energijam za potovanje. Marjan nam je razložil o energijah in kako jih lahko začutimo. A ni fora v poslušanju, ampak da jih res začutimo!
V Afyonu smo bili kot skupina že zelo povezani, raziskali smo staro mesto in se povzpeli visoko na utrdbo! Tudi fizična aktivnost je del celostne zgodbe in na začetku je treba prav vse razmigati. Na poti v Pamukkale smo imeli meditacijo ter pogovor in vožnja je minila celo hitreje, kot smo si zamislili.
Tako so stekli prvi dnevi. Poleg ogledov in potovanja samega smo vsaj 3-4x dnevno lahko poslušali zanimive teme, ki jih je Marjan tokrat na svež način pripravil za nas. Še posebej lepo smo se imeli v Prienah, kjer smo preživeli kar polovico dneva, potem pa še v Apolonovem templju v Didimah – že kratka meditacija je bila dovolj, da smo začutili kot bi nas energijsko zalili s škafom! Tolikokrat sem bil prav tam in sem nevednež hodil mimo tiste točke, kjer je res fantastičen občutek. Zdaj sem gledal druge turiste, ki so fotografirali tempelj in hodili mimo in se jim ni sanjalo, kakšno čudovito doživetje bi jih lahko čakalo, če bi zanj vedeli.
Prvi dnevi so bili namenjeni odpiranju vsakega med nami, ki v domačem življenju vlečemo svoje vozove, da smo pri tem kar malo zakrneli in zaprti za celostno čutenje. Dnevi so pestri in polni, Marjan pa ravnotežno odpira vseh naših pet plasti – telesno, čustveno, mentalno, dušno in duhovno. Pri tem zelo pazi, da nam je vsak korak, ki ga v celostno smer naredimo, tudi jasen in da razumemo za kaj gre. Naučili smo se, da je pomembno iti od zgoraj navzdol in ostati pri celi zgodbi nadvse prizemljen. A je to le manjši del zgodbe, kajti glavnina sledi. Vsi tukaj vemo, da smo že do zdaj ogromno dobili, slutimo pa, da najslajše šele prihaja.
To pisanje tipkam na kolenih. Če mislite, da sem zaradi pozne ure utrujen, vam povem, da nisem; zdi se, kot da bi imel dvakrat več energije kot sicer; kajti celostna zgodba iz nekega nerazložljivega razloga v nas vzbuja pozornost in prebujenost, veselje do življenja in polnost vsakega trenutka, ki ga je škoda zamuditi. Skupina pa je itak nekaj fenomenalnega …
Vesel sem, da sem lahko na pravem kraju, četudi kot Slon.
Slon (Oskar)