Beduin s Sinaja, iz plemena Gebeliya in moj prijatelj Abdul Mena me je povabil na njegovo poroko. Sicer sem poznala tudi njegovo zaročenko Semio, a še sanjalo se mi ni, da bo izpadlo tako kot je.

Ko se tu dogaja poroka to pomeni, da bo fešta najmanj tri dni. In res je bilo tako. Prvi dan grem do zaročenkine hiše in tam so me takoj napotili v del, ki je bil namenjen ženskam, saj se večji del poroke odvija ločeno – ženske posebej in moški posebej. Skratka vstopila sem v prostor poln žensk, sprva smo se le gledale – jaz nisem poznala nobene, one pa mene ne. Končno je v prostor stopila zaročenkina sestra, s katero sva se že poznali, pozdravili sva se, spili čajček, a nato je ona odšla.

Znova sem tam sedela sama in upala, da hitro zagledam zaročenko, ji čestitam in potem lahko odidem. A ni je bilo. Ostala dekleta so se nekako navadile na mojo prisotnost in se sprostile. Pele so in plesale, veselo čebljale in nenehno po malem gledale vame. Nato je ena izmed njih vendarle zbrala korajžo, stopila do mene in me vprašala kdo sploh sem in ali na poroki sploh koga poznam. Pojasnila sem jim, da sem prijateljica ženina. Ko so videle, da nekoga v zvezi s poroko vendarle poznam so postale malo bolj prijazne do mene, začele so se mi nasmihati, nalivati čaj in se celo pogovarjati z mano. Najbolj pa so se želele fotografirati z mano.

Naslednji večer je bil namenjen barvanju nevestinega telesa s kano. Znova sem šla v nevestino hišo, mislila sem, da bo zasedba žensk enaka. A glej ga zlomka, tam so bile čisto druge ženske kot prejšnji dan in zgodba o gledaju in opazovanju se je ponovila. Tokrat me je rešila sama nevesta, ki me je prijazno povabila naj sedem poleg nje.

Naslednji dan je bila na vrsti prava ohcet, kjer smo bili zbrani vsi skupaj, ženske in moški. Super sem si mislila, zdaj pa bom vendarle poznala še koga, ne zgolj ene ali dveh oseb. Seveda je bila na žurki cela vas in tokrat je bila zgodba o gledanju in opazovanju malo drugačna. Bila sem pač edina nebeduinka tam, drugačna in zgodilo se je, da so se vsi hoteli z mano fotografirati, sedeti v moji bližini in se dotakniti mojih las, kože… Ker če se dotaknejo nekoga s svetlo poltjo, to pomeni srečo. Meni je bilo nerodno, saj so na ženina in nevesto kar pozabili. Stvar smo rešili tako, da sem sedla k njima in tako so lahko prišleki pozdravljali kar vse tri hkrati. Volk sit in koza cela!!

Sicer pa se beduini poročajo malo drugače kot ostali Egipčani. Beduinom zadostuje, da mladoporočenca poroči šejk plemena, kakšnega uradnega državnega papirja pa ne rabijo, pravijo sami zase. No, ko gredo urejat vpis prvorojenca v matično knjigo, takrat si ponavadi uredijo še uraden dokument o sklenitvi zakonske zveze. A zgolj zaradi zahteve s strani države, za beduine ta dokument nima nikakršnega pomena.

Nina Mavrič

Komentirajte

Za komentiranje morate biti prijavljeni.

Portal agencija-oskar.si uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta. Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen. V primeru, da boste nadaljevali z uporabo naše spletne strani, bomo to razumeli kot privolitev. Vašo odločitev lahko vedno spremenite tukaj.
Se strinjam
Ne strinjam se