17. avg, 2022   Agencija Oskar, Uzbekistan, Vodniki  

 

Aralsko jezero

Piše: Gorazd Bernard

Ste se kdaj spraševali kako bo, ko bo enkrat konec sveta? Prebivalce Karakalpakstana to vprašanje ne muči kaj dosti, saj ga živijo vsak dan. 

Karakalpakstan je avtonomna republika na SZ delu Uzbekistana, velika za približno osem Slovenij. Tam se nahaja eden izmed največjih spomenikov človeškega pohlepa – Aralsko jezero, ki je bilo nekoč z 68.000km2 četrto največje jezero na svetu. 

Jezero sta skozi tisočletja napajali dve največji centralnoazijski reki – Amu Darya in Syr Darja. Ker nima odtoka, je višino gladine vzdrževalo naravno ravnovesje med dotokom in izhlapevanjem vode. 

Regija v dvajsetih letih prejšnjega stoletja postane del Sovjetske zveze, ko se Stalin odloči, da bo srednjeazijske republike spremenil v velikanske plantaže bombaža. Sonce in vroče podnebje za uspevanje te kulturne rastline ni dovolj, saj potrebuje tudi precej vode. Tako so v šestdesetih letih vzpostavili mrežo kanalov dolgih tisoče kilometrov, ki so jih speljali iz obeh rek, ter postali svetovna velesila v proizvodnji bombaža. 

Desetletje, dva kasneje pa se je rezultat umetnega namakanja že poznal na gladini jezera. Še več, leta 1987 se jezero razdeli na dva dela; severni, ki leži v Kazahstanu, ter južni v  Karakalpakstanu. V začetku 21. stoletja se južni del razdeli na vzhodni in zahodni del, dokler leta 2014 vzhodni del popolnoma ne izgine. Jezero, ki je v preteklosti obsegalo ozemlje primerljivo z velikostjo Republike Irske, ima danes samo še 10% prvotne površine.

Mesta, ki so bila pičlih 50 let nazaj centri ribiške industrije ob obali jezera, so danes od preostanka vodne gladine oddaljena slabih 200km.  Ni cest do tja, samo brezpotja po dnu bivšega orjaka … Ni ladij ali čolnov, zamenjal jih je jeep 4×4. 

Ste se kdaj spraševali kako bo, ko bo enkrat konec sveta? Povprašajte prebivalce Karakalpakstana ali pa obiščimo skupaj te kraje.