Iran je za pojme zahodnega obiskovalca vsekakor nenavadna dežela. Tu je vse drugače in vsa vedenja in svoja prepričanja, ki jih imate je najbolje pustiti doma. Zakaj, podrli se vam bodo kakor
hišica iz kart. Odprite se deželi v katero prihajate in Iran ter njegovi prebivalci, vam bodo stokrat povrnili. Povrnili vam bodo vašo pripravljenost, da ste prišli spoznati njihovo drugačnost, njihov način življenja.
Dežela je velika, lepa in raznolika. Sprehajamo se skozi zgodovino, čas tukaj teče drugače. Čez ozemlje Irana je potekala znamenita pot svile. Od nekdaj je bil Iran most med zahodom in vzhodom, na ozemlju Irana je potekalo veliko mešanje narodov, kultur, tehnoloških pogledov in verskih prepričanj.
V Esfehanu sem, mestu ki leži v osrednjem delu Irana. Velika, mogočna prestolnica šaha Abasa v svoji mogočnosti osupne obiskovalca še dandanes. Ko je šah Abas v 16 stoletju izbral Esfehan za novo prestolnico se je odločil, da postavi eno najlepših mest. Čas Safavidov, renesansa perzijskega imperija, čas velikih kulturnih in znanstvenih
dosežkov in čas, ko šah Abas neumorno gradi svojo novo prestolnico. V ta namen pritegne v Esfehan številne armenske obrtnike, rokodelce, umetnike. Zagotovi jim versko svobodo, oprosti jih dajatev in jim pokloni zemljo v današnji armenski četrti, kjer si lahko postavijo svoje verske objekte. Gradijo mogočne mošeje, verske šole, kopališča, palače, vrtove, bazarje. Ja in v tem času je bil zgrajen veliki šahov trg, okrog katerega je v krogih kasneje zraslo novo mesto. Lepoto šahovega trga je težko opisati in ko je v te kraje pred stoletji prišel francoski pesnik Reiner je očaran vzkliknil: Esfehan je pol sveta. Se pravi, da obisk Esfehana odtehta toliko kakor, da bi videl pol sveta. Po velikosti drugi največji trg na svetu, po skladnosti, harmoniji in lepoti pa nima tekmeca. V sklopu trga je vgrajenih nekaj najlepših stavb islamskega sveta. Tu najdete veliko kraljevo mošejo, malo intimno dekliško mošejo, ki velja za najlepšo zgradbo islamskega sveta, veliko šahovo palačo in velik tradicionalni bazar. V sklopu trga je cela vrsta trgovinic, ki so obenem tudi obrtne delavnice. Ure in ure se lahko sprehajaš med njimi in opazuješ kako med 
spretnimi rokami mojstrov nastajajo umetnine. Sredi trga pa je velika travnata površina, kjer so včasih igrali polo, še ena igra, ki ima korenine v današnjem Iranu. Glavna lepota trga je v tem, da trg živi, od jutra do večera je to kraj srečevanja. Tekom dneva ljudje obiskujejo številne trgovine, proti večeru pa posedejo na travniku sredi trga in takrat postane trg kraj srečevanja. Srečevanja med sorodniki samimi, srečevanja med Iranci in seveda srečevanja s tujci, obiskovalci, popotniki, ki jih je usoda zanesla v Esfehan. In v teh srečanjih in druženjih z domačini, spoznaš pravo lepoto Irana. Spoznaš noro gostoljubnost ljudi, ki ti bodo ponudili zadnjo skodelico čaja ter delili s teboj vse kar imajo. Piškoti, baklave, sendviči, pivo (sicer brezalkoholno) pa vendarle krožijo med nami. Jezikovna pregrada sicer predstavlja oviro, toda nasmeh, dobra volja, pozitivna energija, premagajo tudi to oviro. Mojih 50 besed v farsiju in njihovih 30 angleških je čisto dovolj za pošten pogovor. Vse jih zanima: od kod prihajam, kam grem, pa družina, otroci in seveda kaj si mislim o Iranu. Starejša hčer družine, ki sredi trga praznuje rojstni dan mi ponudi kos torte. 
Zamakneva se v pogovor in po nekaj minutah mi začne sama od sebe razlagati. Veš Iran je krasna dežela, so pa stvari ki me motijo kot žensko. Ne moti me, da si moram pokrivati lase, ne moti me da si moram pokrivati zadnjico, moti pa me da moški mislijo, da smo me ženske tako neumne in rabimo nekoga (moškega seveda), ki bo namesto nas odločal kaj je dobro za nas. Kaj se sme in kaj se ne sme. In v tem smislu me moti, da je celotna družba tako regulirana, s celo vrsto pisanih in nepisanih pravil. Saj imam 20 let in sama vem, kaj je dobro zame. Gledam jo, ruto ima površno zavezano na glavi, lase ima le delno pokrite. Mlada, lepa, odprta, brez kompleksov, tipična predstavnica nove generacije, ki prihaja. Generacije, ki je šolana, ki uporablja internet in ki ve kaj hoče.
Vodna pipa kroži med nami in v zraku je nekaj čarobnega. Mir, popolni mir se je naselil v moji duši in vem, da sem ta trenutek ravno na tistem mestu, ki mi je namenjen. Prvič sem začutil veter sprememb, ki prihaja.
Gvido
