Dogodki v Libiji so žal še vedno na prvih straneh naslovnic. Naša potovanja v Libijo bomo za nekaj časa pospravili v skrinjico, katero bomo ponovno odprli, ko bo čas primeren za to. Verjetno pa Libija nikoli ne bo taka, kot je bila. Kot obljubljeno, objavljamo misli naših sopotnikov, ki so iz Libije poleteli z vojaškim letalom….

 
Šestega oktobra daljnega leta 1971 sem iz krova majhne ladje “Marialella” prvič na obzorju zagledal afriško obalo. Iz Trsta sem v Tripolis plul dobre štiri dni v kabini, ki je bila iztrgana skladišču vsemogoče šare. Šlo je za trgovsko ladjo, kjer so me samo formalno sprejeli na krov kot pomočnika pri nadziranju raztovarjanja blaga. Delal sem sicer v tej stroki, dejansko pa sem bil turist, le da ladja ni imela dovoljenja za prevažanje potnikov. Libija se je samo dve leti prej otresla fevdalne vlade in v Tripolisu je vladala velika revolucionarna vnema. Dobro se spomnim številnih ladij s srpom in kladivom na dimniku, ki so razkladale vse mogoče blago za možno oporišče socialističnega bloka. Razen Tripolisa sem v Libiji videl bolj malo. Garian, področje hribov Tarhuna, nekaj oljčnih nasadov. Tedanje  fotografije kažejo kamele in osliče, ki po mestu prenašajo blago. Bilo je moje drugo potovanje v svet. Letošnja pot v Libijo ni bila nostalgično praznovanje okrogle 40. obletnice prvega obiska, znova pa je v Tripolisu vel revolucionarni veter. Morda kar kontrarevolucionarni. Kot pač nekdo na stvar gleda. Več … Bruno Križman- Habibi Ghadafi

 
********
29.1.2011 sem za 50 rojstni dan odpirala darila, ki so mi jih podarili člani družine in so v zaporedju nakazovali na vrhunec obdarovanj – mobilni telefon, fotoaparat in kuverta? ? ? – potovanje v Libijo – Doživeta Libija. Končno so se mi izpolnile želje – videla in doživela bom zame najlepšo puščavo – mir, tišina, pesek, sipine ….  Srce je kar poskakovalo od veselja.
Kmalu pa je veselje prešlo v zaskrbljenost zaradi situacije. Pa se je začelo vsakodnevno poslušanje poročil, brskanje po internetu, sto in eno vprašanje možu, pogovor s prijatelji, vprašanja na agencijo, kjer je mož kupil karte…  Še v petek (18.2.), dan pred potovanjem agencija pove, da potovanje ni odpovedano. Nenehno sem se spraševala ali odpovedati potovanje ali iti. Če odpovem, nimam razloga za povračilo denarja, razen intuicijo, ki mi prvič odkar potujeva pravi naj ne hodiva na dopust. Če ne greva in ne bo dramatična situacija – veliko razočaranje.  Še v soboto zjutraj, ko sem prispela na letališče, sem pričakovala od vodiča, da je potovanje preloženo, a nič. Peščici potnikov je naznanil: ” Mi gremo!” Pogledam moža, ki se mi nasmehne, obraze potnikov, ki niso bili nič kaj posebno vedri, da odhajamo in pomislim, da agencija že ve kam nas pelje in ne bo prevzela riziko na svoja ramena, saj nas bodo doma čakali otroci, mame, očetje, bratje, sestre, babice … Več… Palakovič Boris in Janja-Doživeta Libija
********
Tole sem danes dobila od Brunota:
Po povratku sem pravkar prvič odprl računalnik. Razpakiral sem že. Očitkov doma ni bilo, v širšem krogu pa veliko zavisti. Ker sta danes slovenski Primorski dnevnik in italijanski Il Piccola objavila intervju z mano, dobivam cel dan veliko klicev.
Ker ni glasu od Senada predvidevam, da sodeluje tudi na demonstracijah v Zagrebu. 🙂 Ste tudi ostali  zasledili kakšen članek o nas?
Lep preostanek vikenda,
Janja Lebar in Janez Burkeljca