Dobrote na vsakem koraku
Prvi stik s Sumatro je bil povezan s hrano. Takoj, ko stopiš ven iz letališke stavbe, so tam stojnice z vso mogočo ponudbo, iz katerih se kar kadi in diši daleč naokrog, le kako se torej upreti? In tako se je nadaljevalo. Na prvem sprehodu po Padangu sem kar nekaj časa porabila le za prehod krajšega dela, ker sem iskala nek določen hotel. Vmes se je bilo treba ustaviti pri prijazni tetki s svežimi sokovi. In potem malce kasneje še na kavici. Končalo se je pri tistem določenem hotelu oz. bolj njegovih temeljih. A, zato so mimoidoči le mahali z rokami, ko sem jih spraševala po njem. Potres ga je, pravijo. Potresi so tukaj nekaj popolnoma vsakdanjega in čudno je že, če potresa kakšen teden ni naokrog.
Spoznavanje lokalnih kulinaričnih specialitet je pomemben del vsakega potovanja. A le redko kje to pride do takega izraza, kot se je zgodilo prav na Sumatri. Prav vsakih nekaj metrov sprehoda
srečaš stojnico ali lokal z neko novo ponudbo in vsakokrat je tako drugačna, da jo enostavno moraš poskusit. Začne se pri raznolikem sadju. Ste že poskusili kačji sadež? Tukaj je tudi durian z značilnim vonjem, tokrat v obliki slaščic z vsemi mogočimi dodatki. In še veliko sadja z nenavadnim imenom in še bolj nenavadnim okusom! Prav iz vseh je na voljo tudi odličen sveži sok, kar tam sredi ulice ga dobiš, postreženega s kančkom tekoče čokolade za še bolj žlahten okus. Že prvi dan se je končal še z dodatkom slastnega martabaka, nekakšnega bureka z mletim mesom in zelišči ter obvezno pikantno omakico.
Nadaljevalo se je višje v hribih. Za še boljše okuse je poskrbela že sama kulisa prijaznega gorskega mesteca Bukittinggi, ki se je vsak večer spremenilo v pravo kulinarično pravljico. Številne stojnice po mestu so ponujale vse mogoče. In ker je vsaka ponujala nekaj drugega, se je bilo treba ustaviti pri marsikateri. Od nenavadnega sekotenga – pijače iz čaja, ingverja, želeja, kruha, arašidov, leče do teh telurja – še ena pijača iz čaja s sveže ubitim jajcem, kavo, čokolado in nekimi nenavadnimi oreščki. In ko ti sredi ulice spečejo popolnoma svežo tortico z bananami in čokolado, je spet en večer popoln. Raznoliki ponudbi kar ni videti konca in še po dobrem tednu nisem prišla niti do polovice seznama vseh jedi, ki sem jih želela poizkusit. So pravi uživači, tile Sumatrijci. Zadnji večer so me povabili še na poroko prijateljev. Zaplesali smo na glasbo, poklonili naše darove mladoporočencema in se z njima večkrat slikali. Zatem so nas povabili še na večerjo. To je bilo tisti dan, ko smo se cel dan potikali po mestnih ulicah in poizkušali najbolj nenavadne jedi. In seveda, za poroko so se še posebej potrudili in pripravili najbolj slastne prigrizke. Mogoče pa ne gre samo ljubezen skozi želodec, ampak tudi spoznavanje nove dežele!
Večerna zabava – karaoke
Sumatrijci radi jedo pozno zvečer in prav zato radi tudi hodijo pozno spat. Večere pa najraje preživljajo v posebnih lokalih, kjer pojejo karaoke. Ti se odpirajo, ko na mesto že pade noč. Obiskovalci vedno pridejo v manjših skupinicah, saj je potrebna vsa možna moralna podpora, ko se odpraviš na oder. Že ob vhodu se zagledam v list s pravili obnašanja. Prepovedano je pitje alkohola, neprimerno obnašanje,… Lahko zapoješ le dve pesmi 
za določeno ceno. Hm, nobenega alkohola in mi naj bi peli na karaokah? Zato je tukaj slavni te-telur, močna pijača iz čaja, jajca, čokolade, posebnih oreščkov in še kakšnih dodatkov. Za pogum ga je dobro spiti na dušek. Potem se zmeniš z velikim frajerjem, ki igra na sintesajzer, katero pesem boš pel. In že si na vrsti! Saj ni pomembno, da je pesem pravilno odpeta. Pomembno je, da si upaš. Najbolj zaželeno pa, da narediš kakšno napako in sprožiš salve smeha. Zanimivo je, da ko enkrat poskusiš, je težko prenehati. Potem bi kar pel in pel, vso tisto ploskanje pa le še spodbuja. Sumatrijci so tudi veliki romantiki in prav takšna je zato tudi večina pesmi. Pred lokalom vedno čakajo tisti, ki še zbirajo pogum za vstop in preizkušanje svojih pevskih sposobnosti. Ja, res je lep občutek, ko slišiš ploskanje in se počutiš kot prava zvezda. To te zasvoji in težko je prenehati. Zdaj razumem, zakaj tisto pravilo, da vsakdo lahko zapoje le dve pesmi!
Nakupovanje po Sumatrijsko
Začelo se je v Padangu. Na eni strani oblačila z dolgimi rokavi, na drugi butik z najkrajšimi krilci. Naslednja trgovinica prodaja zelo praktične rute za zakrivanje las, še ena naprej najbolj svetleči make – up. Ob pogovoru z lastnico enega tistih butikov z najnovejšo modo izvem, da tradicija počasi izginja in dekleta rada nosijo vedno krajša krilca in čevlje, ki te s petkami povzdignejo v nebo. Pravi, da vso zalogo naroča s Tajske, kajti le tam lahko najde ustrezne izdelke. Hitro se dobro razumeva in Ricky že zapre butik ter se mi za nekaj časa pridruži na kavi. Pove, da se v prostem času ukvarja z modno 
fotografijo in pri tem vzbuja preveč neželene pozornosti, saj je njen domači kraj skoraj v popolnosti muslimanski. Kljub vsemu se strinjava, da so tiste rute izjemno praktične, ker ni potrebne prav nobene spretnosti pri zavijanju okoli las. Prodajajo jih prav vseh mogočih barv in oblik, zelo pripravna pa je tudi kratka »strehica«, ki te pri nošenju obvaruje pred soncem.
Nakupovanje je na Sumatri družaben dogodek, ki se vedno zavleče v dolge seanse. Povsod je poleg nakupovanja na sporedu tudi klepet s trgovci, ki ponujajo vse mogoče stvari. Nič ni nenavadnega, ko po nakupu srajce na sosednji stojnici kupiš posušene ribe! Nadaljuješ pri sveže pečenih ocvrtih bananah in že si pri stojnici z nakitom. Tržnice so velike in raznolike, zato se nekaj ur hitro razvleče v cel dan, preživet na trgovskem predelu mest. Tu in tam srečaš tudi kakšen popolnoma nov nakupovalni center, ki te popelje v prihodnost na svoj prijazen način. Kajti tudi tukaj ne gre brez prijetnega klepeta in razpravljanja o vseh mogočih temah. Predvsem pa potrebuješ za vse skupaj veliko časa in dobro zalogo nasmehov.
Včasih sem imela občutek, da so vse vasice in vsa mesta na Sumatri pravzaprav ena sama velika tržnica. Kajti povsod nekaj prodajajo in vsakdo ponuja vsaj presežke svojih pridelkov, če že ne bolj široke ponudbe. Domačini točno vedno, katera vas je znana po čem in kdo ponuja najbolj kvalitetne izdelke. Torej lahko nakupovanje postane pravi pravcati dnevni izlet po številnih vasicah in mestecih, ko želiš nakupiti prav tisto najboljše. Seveda, trgovina je od nekdaj poganjala življenje po svetu, prinašala novosti in povezovala različna ljudstva, povzročala spajanje kultur, pomagala ljudem spoznavati in odkrivati svet. Se pravi, da je to že v nas in pomembno je nadaljevati tradicijo, si rečem po dolgem dnevu potikanja po mestnih in vaških tržnicah ter trgovinah. In kaj je lepšega, kot po takem dnevu počasi odpirati vse tiste vrečke, iz katerih tako različno diši in od katerih ima prav vsaka povsem svojo zgodbo!
Ajda
