Srečanje s potniki na Dolgem mostu v Ljubljani, vožnja do letališča v Zagrebu in let do Lizbone. Vmes še krajši postanek v Bologni.
Tak
je bil plan našega odhoda na potovanje po Portugalski. Vse je lepo teklo in s potniki smo se kar malce navduševali nad točnostjo in prijaznostjo osebja portugalske letalske družbe TAP. Z njimi sem letela prvič in prijetno me je presenetila prijaznostjo letalskega osebja, še bolj pa točnost vzleta. Vajena sem, da letalske družbe zamujajo in nič kolikokrat se nam je že zgodilo, da smo za las ujeli povezovalni let. Tokrat te bojazni ni bilo, ker naj bi bil polet do Lizbone, s krajšim vmesnim postankom v Bologni, direkten. Z Ano sva se pohecali, da gre za direktno indirekten let :).
Pa se je zgodba kmalu začela pisati drugače. Najprej smo v Bologni 
Kmalu so nam postregli s »težko« zasluženimi sendviči in verjetno
In potem pogled skozi okno…
Počasi dvigajoč se mesec na eni strani in pravljične barve zlato rožnatih odtenkov na drugi. Spodaj pa leno vijuganje reke Tejo v peneče se valove Atlantika. Trenutek spokojnosti in sreče tam nekje visoko, med nebom in zemljo.
In trajal je, ta trenutek vse do pristanka letala, ko dobim službeni sms: »Kupi fotoaparat in naredi atraktivne slike za novi e-časopis.
Pa sem šla. Na nočni lov za Canonom. Ampak to je že druga zgodba :).
Sara Alt
