Piše: vodnica Daša Šter
Prvič na Grenlandijo z Agencijo Oskar – 2.del >>
Grenlandija je največji otok na svetu. Meri kar 2.166.086 km², to je za dobra dva Egipta ali pa malo manj kot ogromna Alžirija v severnem delu Afrike. Nahaja se med Islandijo na vzhodu, zaledenelo Arktiko na severu, severno-kanadskimi otoki na zahodu in širnim Atlantskim oceanom na jugu.
Dolgo sem sanjala o Grenlandiji. Strastno sem zbirala podatke, revije, članke. Zanimala sem se za življenje domačinov – Inuitov in na različnih kanalih sem si ogledala prav vse kratke dokumentarne filme, ki so mi bili na voljo.
Kot zaprisežena geografinja z »geografskim srcem« sem čutila neustavljivo željo, da bi spoznala to severno deželo – tako specifično, tako oddaljeno, hladno in lepo. Vsem, ki me poznajo kot ljubiteljico puščave, se je ta želja zdela čudna in nenavadna, vendar … tudi Grenlandija je neke vrste severna puščava!
Lani poleti so se vse potrebne kozmične sile sestavile v pravilno smer in obiskala sem Grenlandijo. Že pred potjo, ki sem jo opravila povsem sama, sem obvestila mojega šefa Oskarja o tem podvigu. Napisal mi je – opazuj, zapisuj, se jeseni domeniva! Še eno leto prej je Grenlandijo obiskal moj sin Mitja, tudi vodnik agencije Oskar. Bil je navdušen in na pot sem odšla res polna optimizma. Grenlandija me je presenetila in ne le to – presegla je moja pričakovanja.
POT
Na Grenlandijo smo leteli iz Münchna (14. 7.). Najprej na Islandijo, na letališče v Keflavíku, in potem v Nuuk. Dan smo prehiteli za kar tri ure in se namestili v hotelu Aurora. Severni sij ali »Aurora borealis« je ena od zimskih privlačnosti Grenlandije. Zato je ime hotela več kot upravičeno. Severnega sija pa seveda julija ni mogoče videti, saj so noči »bele« in svetle. V Nuuku je ponoči le kaka urica rahlega mraka, saj se nahaja pod severnim tečajnikom. Zadnje dni v čudovitem Ilulissatu, ki pa je nad severnim tečajnikom, sonce sploh ni zašlo! In to se je mojim 17 sopotnikom in meni zdelo nenavadno in čudovito, kajti tega v Sloveniji ne moremo doživeti.
V NUUKU
Drugi dan smo se zbudili v sijajno sončno jutro. Dopoldne smo šli na ogled glavnega mesta Grenlandije – Nuuka. Grenlandija je (tako kot Ferski otoki) avtonomna pokrajina Kraljevine Danske. Leta 2008 je dobila široka pooblastila in zares skoraj popolno avtonomijo. Kljub temu, da je Danska članica EU, Grenlandija v EU sodeluje le pri določenih projektih in komisijah – tam, kjer ji, po domače povedano, paše. Zaradi tradicionalne dejavnosti – lova in ribolova – je že pred nekaj desetletji uradno izstopila iz EU območja.
Tako je glavni »šef« Grenlandije priljubljeni mladi danski kralj Frederik X. Predsednik vlade Grenlandije pa je Jens-Frederik Nielsen. Grenlandija ima v danskem parlamentu dva sedeža, ki ju v tem mandatu zasedata dve Grenlandki – Aaja Chemnitz Larsen in Aki-Matilda Høegh-Dam. Na svoji predstavnici so prebivalci Grenlandije zelo ponosni! Prebivalcev je pa le 56.700 na vsem otoku. Januarja letos so prebivalci Nuuka presegli magično številko 20.000!
Skozi naselje tradicionalnih barvitih lesenih hiš in novih blokov smo prispeli v središče Nuuka. Nove visoke stavbe (pošta, razne banke in zavarovalnice, mestna hiša, parlament, nekaj nakupovalnih centrov, knjižnica …) nas presenetijo, saj nekoč tradicionalni, po Skandinaviji dišeč Nuuk dobiva svetovljansko podobo!
Izjemen je tudi nov kulturni center Katuaq. V njem je velika dvorana za razne dogodke, sicer pa vsakodnevne filmske predstave, galerija, prijetna kavarna in restavracija, ob petkih pa organizirajo »open buffet« s tradicionalnimi grenlandskimi jedmi za domačine in tujce.
Pri skoraj presenetljivih 12 °C si privoščimo kavo, pivo ali kaj drugega kar na leseni terasi pred centrom! Potem zavijemo do obale. Prav tja, kjer je pred dobrimi 275 leti (1711) priplul misijonar Hans Egede in ustanovil pristanišče Godthåb – Dobro upanje. Postavil je prvo leseno cerkvico in skupaj s še 16 misijonarji širil krščansko vero. Današnja rdeča cerkev je ikonična in cilj vseh obiskovalcev in domačinov. Ima status katedrale in v Nuuku biva tudi grenlandski škof. Nad cerkvijo je na hribčku spomenik Hansu Egedeju.
Danes so skoraj vsi Grenlandci kristjani (avtocefalna Grenlandska protestantska cerkev – po Lutrovi veji protestantizma), vendar pa poleg tega še vedno častijo svoje bogove – najpomembnejša je Sassusma Arnaa, mati morja in vseh živih bitij. Ustavimo se pri spomeniku, ki jo poveličuje. Upodobljena je kot klena grenlandska ženska, ki hrani malega tjulnja, mroža, kitovega mladiča in fantka!! Takoj razumemo bistvo – morje in ocean sta ključnega pomena za preživetje na Grenlandiji. Nekoč in danes.
Kasneje na potovanju spoznamo še imenitne male amulete za zaščito – tupilake, pa seveda orjaškega belega polarnega medveda Immap Nanua in vse ostale zanimive like, ki so del inuitske mitologije.
(Inuit pomeni »od tiste sile, ki je ustvarila vse«.)
GREMO NA IZLETE
V Nuuku smo bili kar štiri dni. Ne le, da smo mesto in okolico prehodili na vse možne načine – najlepši je bil sprehod ob obali po novih lesenih mostovžih – obiskali smo tudi Narodni muzej Grenlandije, šli smo tudi na izlete. Ne vsi povsod, saj so bili naši interesi različni:
- z ladjico do klifa, kjer smo opazovali njorke – ptice mormone, ki tu gnezdijo poleti, podobno kot na Islandiji,
- obiskali smo opuščeno vasico na otočku Quarnaq, kjer so še vedno stavbe opuščene tovarne za predelavo rib in slikovite barvaste hišice,
- z ladjico smo šli do ustja ogromnega ledenika, ki se kruši v morje,
- veliki finale pa je bil celodneven izlet na ribolov, ko so naši sopotniki lovili ribe – polenovke – in jih nalovili cel zaboj, v hotelu Soma pa so iz njih pripravili tradicionalno ribjo jed.
