Piše: Dean Vrabl
Na Tajskem, zlasti v živahnem obalnem mestu Pattaya, ki je znano po svojem burnem nočnem življenju in turistični industriji, ladyboyi oziroma kathoey, kot jih imenujejo v tajščini, predstavljajo pomemben del družbene in kulturne tkanine. Ti posamezniki, rojeni kot moški, a se identificirajo kot ženske, pogosto začnejo svojo pot že v otroštvu, ko so še majhni dečki. V mnogih primerih se njihova identiteta začne kazati zgodaj, okoli petega ali šestega leta, ko se dečki začnejo igrati z dekliškimi igračami, nositi ženska oblačila in se obnašati na način, ki ga družba povezuje z ženskostjo.
V tajski kulturi, ki je globoko prepletena z budizmom, se kathoey obravnavajo kot tretji spol. To izhaja iz starodavnih mitov in verovanj v karmo, kjer se verjame, da je bil vsak človek v prejšnjih življenjih že kathoey, kar spodbuja sočutje in sprejemanje. Družine, zlasti v mestih, kot je Pattaya, pogosto prepoznajo te znake in jih podpirajo, saj je ženskost v tajski družbi cenjena, vključno z dediščino in poročnimi običaji, ki pogosto favorizirajo hčere. V otroštvu ti otroci najdejo vzornike v medijih, kot so transspolne igralke, pevke ali lepotne kraljice, ki nastopajo na televiziji ali v lokalnih lepotnih tekmovanjih, kar jim daje občutek, da niso sami.
Proces tranzicije se običajno začne v adolescenci, okoli 12. ali 13. leta, ko se mladostniki začnejo soočati z nezadovoljstvom glede svojega rojstnega spola. To je čas, ko se začnejo socializirati z vrstniki, ki so že na poti tranzicije in pridobivati informacije o hormonih, ličenju in oblačenju. Na Tajskem so hormoni, kot je estrogen, pogosto dostopni brez recepta v lekarnah, kar omogoča zgodnji začetek fizičnih sprememb, kot so rast prsi in mehčanje kože. Mnogi začnejo z manjšimi koraki, kot sta nošenje ženskih oblačil in ličenje, preden se odločijo za operativne posege. Ti lahko vključujejo zmanjšanje Adamovega jabolka, operacijo nosu ali celo spolno prilagoditev, ki je na Tajskem zelo dostopna in cenovno ugodna v primerjavi z zahodnimi državami – na primer operacija nosu stane približno 240 dolarjev, spolna prilagoditev pa okoli 950 dolarjev.
Tranzicija ni le fizična, temveč tudi socialna; mladostniki se pogosto pridružijo skupnostim v šolah ali soseskah, kjer se učijo plesati, peti in nastopati, kar jih pripravlja na kasnejše kariere.
Kdo financira ta proces? Večinoma ga financirajo sami ladyboyi, saj so plače na Tajskem nizke, družine pa niso vedno sposobne ali pripravljene prevzeti celotnih stroškov. Mnogi izhajajo iz revnih okolij, zlasti iz ruralnih območij in se preselijo v mesta, kot je Pattaya, da bi si zaslužili denar. Delo v kabaretih, kot je znameniti Tiffany’s Show v Pattayi, ustanovljen leta 1974, ki privabi tisoče turistov z mešanico tradicionalnih tajskih plesov in zahodnih drag nastopov, postane glavni vir dohodka. Zaslužijo z nastopi, napitninami in včasih tudi s spremljanjem turistov. Nekateri se vključijo v spolno industrijo v barih na Walking Streetu, kjer privabljajo zahodne turiste, ki jih pogosto dojemajo kot eksotične in privlačne. Družine včasih pomagajo z začetnimi stroški, če so podporne, vendar večina denarja prihaja iz dela, kjer si prizadevajo za višje zaslužke, da si lahko privoščijo operacije in hormone. Upanje na razmerje z bogatim tujcem, jih pogosto žene naprej.
Ko ladyboyi ostarijo, okoli 30. ali 35. leta oziroma kasneje, se njihovo življenje začne spreminjati. Fizična privlačnost, ki je ključna za kabarete in zabavno industrijo, začne pešati, dolgotrajna uporaba hormonov pa lahko povzroči zdravstvene težave, kot so osteoporoza ali bolezni srca in skrajša življenjsko dobo. Mnoge se soočajo z brezposelnostjo, saj niso več dovolj mlade za nastopanje, zato se morajo prilagoditi novim okoliščinam.
Kljub temu raziskave kažejo, da pogosto ohranjajo visoko zadovoljstvo z življenjem, polne samozavesti in notranje moči. V zrelejših letih se pogosto umaknejo iz turistične industrije in poiščejo običajne zaposlitve, kot so frizerke, natakarice, prodajalke ali celo filmske ustvarjalke. Nekatere ostanejo v zabavni industriji kot mentorice mlajšim generacijam ter poučujejo ples in nastopanje v kabaretih.
V večjih mestih, kot je Pattaya, je stopnja sprejemanja višja, kar jim omogoča bolj normalno življenje, sklepanje partnerskih zvez – čeprav pravno še vedno veljajo za moške in ne morejo spremeniti spola v dokumentih – ter ustvarjanje družin. V ruralnih območjih je sicer prisotna določena stopnja tolerance, vendar tudi več diskriminacije pri zaposlovanju.
Mnoge se zanašajo na prihranke iz mladosti ali na podporo skupnosti, država pa postopoma uvaja programe za prekvalifikacijo in zdravstveno oskrbo, da bi jim olajšala prehod v starejše obdobje.
Zgodbe, kot je zgodba Jip, ki je iz kabaretne plesalke postala zagovornica pravic, kažejo na izjemno odpornost. Nekatere postanejo političarke, kot prva transspolna poslanka v tajskem parlamentu leta 2019, druge nadaljujejo z medijskimi nastopi. Kljub izzivom, kot so pravne ovire pri poroki in dedovanju, ladyboyi v Pattayi pogosto najdejo načine za bogato življenje, polno kulture, skupnosti in upanja na boljši jutri. Nenazadnje se jih veliko tudi vrne domov, kjer pomagajo staršem na poljih in kmetijah.
