Piše: Nataša Kočar
Takoj ko stopimo iz letala v Denpasarju, glavnem mestu Balija, kjer je mednarodno letališče, nas pričaka napis pred letališko zgradbo – BALI, ZADNJI RAJ NA ZEMLJI. Takoj se poraja vprašanje – zakaj je prav Bali zadnji raj na zemlji? Kaj je na Baliju tako edinstvenega?
Dejstva
Bali je eden najbolj turističnih otokov na svetu in turizem otoku prinese kar 80% vsega denarja. Otok je velik za četrtino Slovenije, na njem pa stalno živi dvakrat več ljudi kot v Sloveniji. Pred pandemijo, leta 2019 so zabeležili več kot šest milijonov turistov, po pandemiji pa število turistov zopet naglo narašča. Leta 2023 jih je bilo dobrih 5 milijonov.
Na prvi pogled
Na Baliju se dogaja masovni turizem. Veliki hoteli, prometni zastoji, polno trgovin, restavracij in standardne ter nadstandardne turistične ponudbe na vsakem koraku. Vse to je Bali. Ampak Bali je tudi veliko več, če nam le uspe pogledati skozi prvo lupino resničnosti in se potopiti v njihov duhovni svet.
Otok templjev
Bali je poznan kot otok tisočerih templjev. Je edini indonezijski otok, kjer je večina prebivalcev Hindujcev. Balijski hinduizem je sicer malce drugačen od indijskega, saj vsebuje primesi budizma in že tisočletja prisotnega animizma. Templje lahko najdete praktično na vsakem koraku, od malih hišnih templjev, ki so del vsake balijske hiše, do vaških in velikih otoških templjev, ki so biser arhitekture in privlačijo tako domače kot tuje turiste. Templji pa na Baliju niso samo duhovne ustanove, ampak tudi pomembna kulturna in socialna središča, kjer se odvijajo kulturne prireditve in kjer se ljudje družijo. To spoznamo tudi popotniki, ki si v templjih ogledujemo plesne predstave in uživamo v sladkostih tropskega sadja.
Daritve na vsakem koraku
»Kdorkoli s predanostjo meni daruje list, rožo, sadje ali vodo, to daritev ljubezni iz čistega srca, ga sprejmem«, nam naš lokalni balijski vodnik recitira verz iz največjega hindujskega epa vseh časov, Mahabharate. Za Balijce je daritev bogovom ena najpomembnejših vsakodnevnih dolžnosti. Vsak dan lahko vidimo na tisoče majhnih in velikih daritvenih posodic in pladnjev, ki jih ljudje postavljajo v templjih. Celo voznik našega avtobusa je imel majhno daritveno posodico narejeno iz bambusovega listja. »Da bomo varni na poti«, je rekel in se široko nasmehnil. Naš vodnik pa še doda, da v vsakem balijskem gospodinjstvu prvi kuhani obrok v dnevu v majhni količini darujejo zemlji, pa tudi iz prve skodelice kave izlijejo nekaj tekočine na tla, v znamenje daritve. Balijci pa ne darujejo samo bogovom, temveč tudi demonom. Zakaj? Ker je treba ohranjati ravnovesje med dobrim in zlim. Tako so vse daritve, ki jih vidimo na tleh, namenjene demonom, vse tiste, ki pa so položene na višja mesta – torej niso na tleh, pa so namenjene bogovom.
Sveta voda
Voda igra ključno vlogo v balijskem hinduizmu. Verjamejo, da je voda, ki jo prinesejo iz templjev, sveta. Bolj ko je tempelj, iz katerega so dobili vodo, pomemben, bolj sveta je voda. Sveta voda se nosi in podaja nad glavo, da se ne umaže z drugimi energijami. S sveto vodo polijemo glavo – da očistimo nečiste misli, usta – da očistimo nečistih besed in telo – da očistimo fizično in duhovno umazanijo.
Med vidnim in nevidnim
Balijci močno verjamejo v nevidni svet. Vidijo duhove prednikov, ki z njimi prebivajo in verjamejo, da se ti duhovi vračajo nazaj v obliki novih življenj. To je koncept ponovnih rojstev ali reinkarnacije, ki je značilen za hinduizem. Verjamejo, da v vsaki stvari, tudi v naravi, prebiva duh nekega prednika. Zato spoštujejo naravo, vsak kamen, vsako drevo, vse je sveto, povsod prebivajo duhovi umrlih. Če si v tem življenju dober in ravnaš v skladu z namenom in dolžnostjo, ki ti je bila dana, potem boš v naslednjem življenju napredoval. V nasprotnem primeru pa se naslednjič lahko rodiš v nižji obliki kot žival, drevo ali celo kamen.
Balijska tradicija se dotakne tudi naših sopotnikov
Naša sopotnica Vita je o Baliju zapisala: »Na vsakem koraku čutiš, da ima Bali svojo dušo. Mistični templji, ki jih je na otoku nešteto, so vsak po svoje edinstveni. V vsakem templju, v vsaki vasici in pri vsakem obredu se zrcali globoka povezanost z duhovnostjo, ki je tako zelo drugačna od vsega, kar poznam.«