Piše: Alja Mravljak
V Maroku se tržnicam ne reče bazar, ampak suk. Najbolj znana sta suka v Fesu in v Marakešu, ki sta si zelo različna. Feški suk je tesno povezan v uličice nad katerimi ljudje živijo in srednjeveški labirint je mesto v malem. Marakeška tržnica pa je tržnica z delavnicami in trgovinami, nad njimi ni bivališč in teh 6km dolga kača trgovin je najbolj obiskani del dežele. Na obeh sukih se prodaja podobna roba in koliko vse robe je!
ZAČIMBE IN ARGANOVO OLJE
Najbolj očitno se na sukih ponujajo začimbe in arganovo olje. A ravno tega dvojega sama nikdar več ne bom kupovala na tržnici. Vsak med nami je nadušen, ko vidi stožce pisanih barv, vedra kane in črnega mila, ter različne variante cen dragega arganovega olja. Spričo ponudbe komaj čakaš, da se lotiš nabiranja začimb in barantanja za arganovo olje, ki je tukaj tako nizke cene, da se nehote vprašaš, ali je sploh v resnici arganovo. Takšno iskreno spraševanje te zagotovo reši slabega nakupa. Meni se je zgodilo, da sem kupovala rdečo papriko v prahu, ki se je doma izkazal za navadni rdeči prah brez kakršnegakoli vonja in okusa (čeprav je na tržnici vonj še imel). Lekcija je bila osvojena – začimbe in podobne reči vedno kupujem pri preverjenem (enem samem) trgovcu v Marakešu. Tam vedno vem, kaj dobim. Prodajalec me pozna in mi zato ne želi, niti ne upa podtakniti ponaredkov. No, vsaj inshallah je tako (če bog da)!
Najboljše arganovo olje je naprodaj na območju, kjer to drevo raste. To je trikotna regija med Essaouiro, Agadirjem in mestecem Taroudant. Kvaliteta tega olja je primerljiva z ekstra deviškim oljem, ki ga pri nas kupimo direktno od kmeta. Naokoli po sukih pa se ponuja vse sorte mešanic in različnih kvalitet arganovega olja. Jaz ga (kadar potrebujem res dobrega) kupim v ženski zadrugi na poti med Marakešem in obmorsko Essaouiro, oziroma pri že omenjenem trgovci v Marakešu. Sem namreč zelo zahtevna kar se tiče prehrane in kozmetike.
VOLNA IN PREPROGE
Težje od arganovega olja je ponarejati volnene izdelke kot so pregrinjala za postelje ali kavče. Na sukih jih je v toliko barvah, kot je barv v mavrici in še več. In ni le izbor barv to, kar jih dela tako privlačne, ampak predvsem kombinacija teh barv v istem izdelku! Maročani so mojstri barv in način, kako jih postavijo eno ob drugo, me čisto vedno spravi v dobro voljo. Iz volne v Maroku pletejo tudi preproge. Tudi te so zelo močnih barv. Prevladujejo močna rdeča, rumena, oranžna in črna. Vzorci nekako spominjajo na Afriko, kot si jo predstavljamo od doma, preden prvič pridemo v Maroko. Geometrijski vzorci so klanovski, zelo minimalistični in daleč od elegantnih dvornih preprog Perzije in Turčije. V naše okolje te volnene preproge prinesejo toplino in veselje ter dodajo lepe spomine na sonce in maroške barve, ah!
SREBRO
Zgodba o maroškem srebru je tesno povezana s kulturo Berberov in same dežele. Veliko bolj kot zlato, ki ga Berberi nikdar niso imeli radi (Arabci pa ga obožujejo), je srebro doma v Maroku. Na naših poteh se vedno peljemo mimo vsaj enega rudnika srebra v pogorju Jebel Saghru. (Žal je močno zavarovan in ogledi rudnika niso mogoči, ah.) Se pa srebro ponuja po vseh sukih, v izobilju. Mnogi Evropejci hodijo v Maroko v nakupe srebrnih izdelkov (v mesto Tiznit) in jih potem prodajajo preko spleta po svetu. Cene srebrnih mojstrovin so primerljive s cenami doma. Vrednost srebra se ne spreminja veliko, oziroma lahko rečemo da ohranja svojo vrednost. Maroško srebro je zelo mehko, zato ga je bolje kupovati, kadar je v nakitu mešano s kakšno drugo zlitino.
USNJENI IZDELKI
Naslednja dragocenost maroških sukov je maroško usnje. To usnje se je v Evropi v srednjem veku prodajalo za lepe denarje, saj je bilo poznano kot zelo mehko in izjemno trpežno. Po mojih izkušnjah dolgoletnih nakupov in uporabe tega usnja se s tem strinjam. Center usnjarstva je srednjeveška feška medina. Tam si ogledamo najstarejšo še delujočo usnjarno v Maroku. Postopek priprave živalske kože na končno šivanje je dolgotrajen in smrdeč, a končni rezultat je vedno navdušujoč! Od živopisnih torbic, pasov, copat babuš, do jaken in usnjenih plaščev v barvah, za katere doma sploh ne vemo, da obstajajo in v vseh možnih odtenkih … v Maroku se najde prava barva za vsak tip in barvo kože in vsako priložnost! Če imate radi usnje, potem vam priporočam, da se vnaprej pripravite in privarčujete nekaj denarja. Cene usnjenih jaken se začnejo pri okoli 300 eur in končajo z vašo sposobnostjo barantanja.
TRADICIONALNA OBLAČILA IN ŠALI
V deželi s prostrano puščavo in močno muslimansko kulturo se lahko nadejate uporabe tradicionalnih halj (imenovanih jellaba) in nujno prisotnih šalov za zaščito pred peskom in soncem. Obojega je v Maroku na pretek! Ponovno omenjam barve, saj so halje in šali vedno usklajenih barv in materialov (poleg sodijo še obvezni tradicionalni usnjeni natikači, babuš – tudi v usklajenem barvnem odtenku). Od materialov se največ uporabljajo naravni materiali, kot so bombaž, drag lan, volna in podobno. Od barv pa ni omejitev! Maroko ni Arabija, kjer so moški oblečeni v bele, ženske pa v črne halje. Tukaj je prisotna moda in navdušenje nad življenjem se v Maroku kaže skozi barve. Modre, zelene, modre, rumene, rdeče, roza (tudi za moške! In zelo jim pašejo) so samo nekatere barve, ki hodijo po ulicah maroških mest. Najmanj vidiš bele barve, ker je rezervirana za praznike in smrt. Moški imajo praviloma enobarvne (ali črtaste) materiale bolj grobih tekstur, ženske pa lažje materiale z več barvami in bleščečo maroško svilo (ki je rastlinskega, ne živalskega izvora).Tradicionalno oblačilo južnih puščav je (indigo) moder šal, ko se boste pripravljali na obisk.
OSTALI IZDELKI
Izdelkov, ki so vredni nakupa, je še več: če imate radi starine in umetnine, se ustavite ali v Ksarju Ait Ben Haddou, ali pa v Essaouiri. Tudi na marakeškem suku boste lahko našli veliko primernih izdelkov, a morate vedeti, kje iskati. Če imate radi vrtnične izdelke in vrtnično vodo (ali olje), je vaš kraj El Kelat Mgouna pod Visokim Atlasom, kjer rastejo rozasti grmički kot živa meja okoli zelenjavnih vrtov. Če vam v rižoto paše dodati žafran, potem obiščite Visoki Atlas, kjer ga gojijo na 1600 metrih nadmorske višine. Če …
Skratka, nakupov v Maroku ne zmanjka. Največji problem je vse to odnesti domov – preko omejitve teže prtljage letalskega prevoznika, s katerim potujemo. Misim, da se za vsakega obiskovalca najde vsaj nekaj res lepih tradicionalnih izdelkov, ki mu doma polepšajo življenje in ohranjajo spomine na Maroko žive še dolgo po prihodu s potovanja!
