Piše: Boštjan Cigoj
Ko sem v mladosti kdaj videl kakšno fotografijo Gibraltarja, je bila moja edina misel, da je to neka skala povsem na koncu Evrope, nezanimiva, a hkrati zanimiva zaradi svoje zgodovine. Britansko ozemlje, ki ga na severu obdaja le Španija, še danes mnoge bega, prav tako razlogi, zakaj je sploh britansko. Njegova strateška lega ob istoimenski ožini pomeni nadzor nad prometom, blagom in ladjami, ki vozijo skozenj. Prav zato je bil dolgo za Britance, ki so si želeli prevlado na svetovnih morjih, tako zanimiv. Po koncu španske nasledstvene vojne, pa so ga dobili s sporazumom v Utrechtu leta 1713.
Španci so se s tem težko sprijaznili, sledile so številne vojne, najhujši spopadi so potekali med letoma 1779 in 1783, ta vojna je bila znana kot Dolgo obleganje. V ta namen so v skalo izvrtali številne rove, ki so danes kot muzej odprti turistom in veljajo za eno glavnih atrakcij Gibraltarja. Poleg tega se na Gibraltarju nahaja več drugih vojaških objektov iz različnih obdobij. Na skali je moč videti dobro ohranjene ruševine mavrskega gradu, ki izvira iz 8. stoletja, ter rove iz časa druge svetovne vojne. Na različnih lokacijah, tako na skali kot ob obali, pa si je moč ogledati razstavljene številne topove, ki so služili obrambi mesta.
Zgodovina Gibraltarja je tesno povezana z britansko vojsko, saj je praktično do 80. let prejšnjega stoletja služil kot pomembna vojaška baza. Večino prebivalstva so do takrat sestavljali vojaki, oficirji, inženirji ter njihove družine. Posledično je bila podoba mesta dolgo strogo vojaška, danes pa ima precej bolj moderno podobo, ki pa vseeno daje pridih nekdanjih kolonialnih časov.
Bogata zgodovina ni vse, kar ima Gibraltar za ponuditi. Gola skala iz jurskega apnenca, ki se nad mestom dviguje 426 metrov visoko, je dom številnim zanimivim rastlinam in živalim. Ob poteh in cestah je moč videti številne rože, mnoge avtohtone za to območje, ter mnoge oljke in bore. Tudi živalstvo je precej pestro, poleg živali, ki jih je moč srečati tudi v naših gozdovih, tu kraljujejo opice Makako. Njihovo populacijo trenutno sestavlja devet tropov, skupno pa jih je nekaj več kot tristo. Ta razigrana bitja je moč videti večinoma na gornjem delu gibraltarske skale, ki je razglašen za naravni rezervat. Kljub temu da pogosto leno poležavajo na soncu, pa zelo rade poskakujejo tudi po strehah avtomobilov in avtobusov ter nepripravljenemu mimoidočemu sunejo kakšno malenkost. Gibraltarske opice so bile dolgo ogrožene, a je po posredovanju britanskih oblasti, zlasti nekdanjega premiera Winstona Churchilla, njihova populacija spet narasla. Tako danes predstavljajo eno izmed glavnih atrakcij tega britanskega ozemlja.
Gibraltarska skala je območje, kjer se nahajajo številne kraške jame. Najbolj znana je jama sv. Mihaela, kjer je moč videti številne stalagmite in stalaktite, ki so ustvarili zanimive podobe, kot je na primer gibraltarski angel. V jami se vsakih nekaj minut odvija predstava luči (light show), ko jama zažari v različnih barvah, kar je prava paša za oči. Kroži zgodba, da naj bi preko teh jam potekal podzemni rov do Afrike in prav skozenj naj bi od tam prišle znamenite opice Makako.
Zanimivo je staro mestno jedro, ki je obdano z obzidjem iz različnih obdobij. Tu se nahajajo številne stare kolonialne zgradbe, cerkve, restavracije, pubi in trgovine, ki stojijo v vrsti ob glavni ulici. Ta zaživi zlasti v času pomembnih britanskih praznikov, ko je ovešena s številnimi britanskimi zastavami in simboli ter daje s tem podobo povsem drugačne Andaluzije. Izven obzidja se nahajajo številne moderne stavbe kot tudi pristaniški objekti. Prav na koncu Gibraltarja se nahaja Europa point, ki ob lepem sončnem dnevu nudi lep razgled do Afrike, od katere ga loči le okrog dvajset kilometrov. Tu se nahajajo mošeja, cerkev, številni topovi, svetilnik ter spomenik poljskemu generalu Sikorskemu, ki je tu tragično preminil v helikopterski nesreči med drugo svetovno vojno.
Za konec ali začetek potepa po Gibraltarju pa vas z malo sreče lahko pričaka še posebno doživetje, ko morate ob semaforju čakati vzlet ali pristanek letala, saj glavna cesta do meje s Španijo vodi neposredno preko letališke steze.
Gibraltar na prvi pogled nima veliko skupnega s preostalo Andaluzijo, ne glede na to, da številni Španci hodijo tja dnevno na delo. Gibraltarci radi zase pravijo, da so bolj britanski od samih Britancev in prav ta njihov ponos je ustvaril poseben svet, ki je prav zaradi svoje drugačnosti in lepe narave vreden obiska.