Piše: Nejc Bratuša
Portugalska je raznolika dežela in tudi Faro se močno razlikuje od ostalih portugalskih mest, predvsem tistih na severu. Faro je mesto na skrajnem jugu Portugalske in predstavlja središče pokrajine Algarve, ki se razteza ob Atlantiku na jugu Portugalske. Lahko bi rekli, da je postal zibelka portugalskega modernega turizma, ki je glavna zaposlitvena panoga za Portugalce in podpira celotno gospodarstvo. 
Prijetno subtropsko-sredozemsko podnebje in bližina Atlantskega oceana s čudovitimi plažami vsako leto privabljata številne turiste. Plaže v okolici Fara slovijo kot najlepše in najbolj priljubljene na Portugalskem. Podnebje je idealno za počitnice skozi celo leto, saj pozimi ocean segreva ozračje, poleti pa skupaj z vetrom preganja vročino. Poleg turizma je pomembna gospodarska panoga tudi ribolov, ki je prisoten že skozi celotno zgodovino mesta, vse od prve poselitve ozemlja. Večino rib, ki jih ulovijo, se porabi za potrebe turizma v številnih hotelih in restavracijah. Ostale pa končajo na mizah domačinov, saj ribe predstavljajo pomemben del portugalske prehrane.
Za Faro in pokrajino Algarve je pomembno tudi kmetijstvo. V zaledju mesta se razprostirajo obsežni nasadi sadnega drevja (mandljevcev, citrusev, fig, rožičev …), sladkornega trsa in bombaža, vmes pa najdemo tudi posamezna riževa polja. Vse kmetijske površine imajo urejen namakalni sistem, ki so ga začeli urejat Rimljani, nadgradili pa so ga veliki mojstri poljedelstva, Mavri.
V preteklosti so območje naseljevale številne civilizacije, od Feničanov, Grkov, Rimljanov, največji pečat pa so seveda pustili Mavri – arabsko pleme, ki je iz severne Afrike osvajalo portugalska ozemlja od juga proti severu. Mestu so nadeli ime El-Gharb, kar v arabščini pomeni zahod, ker je bilo to najbolj zahodno ozemlje, ki so ga Mavri osvojili. Postal je prestolnica arabske kulture na Portugalskem, tu so Mavri prebivali najdlje. Vpliv arabske kulture se na ulicah Fara in njegovih prebivalcih lepo vidi še danes, saj se razlikujejo od prebivalcev portugalskih mest v ostalih regijah. Prebivalci Fara so visoki, vitki, bolj temne polti, črnih las in lepih rjavih oči. Tudi prijaznost in gostoljubnost, ki so jo podedovali od Mavrov, se je skozi zgodovino globoko vsidrala v njihovo kulturo. Ljudje niso tako močno verni, kot so Portugalci na severu, niti ne tako delovni kot prebivalci Porta, le zabavajo se radi kot Lizbončani – a vseeno so drugačni. Faro je zelo multikulturno mesto, tu služijo kruh prebivalci iz vseh koncev Portugalske, med njimi pa je tudi veliko priseljencev iz nekdanjih portugalskih kolonij in dežel severne Afrike, predvsem iz Maroka.
Življenje na jugu Portugalske poteka drugače, tempo je dosti počasnejši – nikomur se ne mudi, ljudje so veliko bolj sproščeni in odprti do tujcev, kljub modernizaciji skušajo ohranjati način življenja, v katerem skorajda ni prostora za naglico in stres. Ne bodite presenečeni, če vas bo prodajalka v trgovini, ko greste zjutraj po štruco kruha, ogovorila in z vami pokramljala nekaj minut, čeprav vas prvič vidi in bodo za vami v vrsti čakale stranke. Življenjski ritem je tu veliko bolj južnjaški, mediteranski kot drugje na Portugalskem. Trgovine se odpirajo ob 9. uri, restavracije po 12. uri in bari nekje po 17. uri. Življenje v mestu se prične popoldne, zvečer pa mesto in ulice oživijo; bolj kot je pozna ura, več je ljudi na mestnih ulicah, tako starih kot mladih. Faro ponoči je nekaj posebnega, navduši pridih mavrske identitete, mestni vrvež in lepo osvetljene ulice s čudovitimi tlakovanji, zvezdastimi trgi, ter številnimi bari in slaščičarnami, odprtimi pozno v noč.
Sprva me ob prihodu v Faro mesto ni prav nič očaralo. Moderne stavbe in ulice, turistično blokovsko naselje; skratka, nič posebnega. Šele ko sem prišel v stari del mesta, sem začutil pravi Faro, drugačnost in utrip mesta, sta me popolnoma navdušila. Stari del mesta se deli na tri predele. Ob obali se razteza ribiško naselje preprostih hiš z majhnimi vrati in okni, ozkimi stanovanji. Tu je danes središče nočnega življenja, v nekoč preprostih domovanjih ribičev so urejeni bari in restavracije, ter nočni klubi. Osrednji, bolj premožni del mesta predstavljajo zgodovinske stavbe z lepo tlakovanimi ulicami polnimi trgovinic in restavracij. Ulice niso ravne, ampak rahlo vijugaste, s čudovitimi empedradosi z arabskimi geometrijskimi vzorci (značilno portugalsko tlakovanje), ki odsevajo vpliv mavrske arhitekture. Vmesni trgi so nepravilnih zvezdastih oblik, ponoči lepo razsvetljeni. Pročelja hiš pa krasijo pisani azuleji (poslikane keramične ploščice); najlepšega boste našli na vhodu v stavbo portugalske banke, ki se nahaja na glavnem trgu Jardim Manuel Bivar. Trg krasijo za Faro značilna drevesa oleandra z rožnatimi cvetovi, prijeten kraj, kjer lahko opazujete, kako teče življenje v mestu na jugu Portugalske.
Najstarejši del mesta se je ohranil za debelimi zidovi, ki so jih zgradili Mavri. Alfonso III je leta 1240 mesto Faro vrnil Portugalcem in s tem zaključil rekonkvisto – boj proti mavrski nadvladi. Obnovil je mestno obzidje in na mestu mošeje zgradil prvo cerkev, od katere se je do danes ohranil le zvonik. V bližini je lepo ohranjena nekdanja škofovska palača in nedaleč stran glavna mestna vrata Arco da vila s kipom Tomaža Akvinskega, ki je mesto obvaroval pred epidemijo kuge. Nad vhodnim portalom gnezdijo štorklje, ki so skorajda zaščitni znak Fara. Njihova gnezda najdete na zvonikih cerkva in na pomembnih zgodovinskih stavbah, kjer jih nihče ne preganja.
Med mestom in oceanom se razprostira obsežna laguna Rio Formosa, ki je obvarovala Faro pred tsunamijem po katastrofalnem potresu, ki je leta 1755 močno prizadel Portugalsko. Danes nudi dom in zatočišče številnim vrstam ptic. Tu ptice gnezdijo in počivajo na selitveni poti v Afriko spomladi in jeseni. Peščeni otočki na robu lagune z dolgimi peščenimi plažami, polnimi školjk, privabljajo številne turiste. Plavanje v Atlantiku in skakanje v valove je prav posebno doživetje, ki se mi je še posebej vtisnilo v spomin. Otoki so lahko dostopni z ladjico iz centra Fara in so pravi balzam v vročih poletnih mesecih, ko mestne ulice segreje sonce, na otoku pa pihlja prijeten vetrič z oceana.
V petek zvečer je čas za Fado, ki je v Faru prav tako drugačen tradicionalen, a hkrati bolj hiter, bolj temperamenten in naravnost fantastičen. Odlična glasba, portugalska hrana in vino vas popeljeta v čutenje mesta in dežele v pravem pomenu.
Staro mesto Faro me je očaralo in mi postalo všeč. Navdušile so me stare mestne ulice z enimi najlepših tlakovanj in azulejov na Portugalskem, kot tudi domačini z naravno prijaznostjo in sproščenostjo. Prav dobro sem se počutil, človek bi z lahkoto preživel nekaj dni v Faru na potovanju po portugalski deželi. Faro je definitivno vreden ogleda in ni zastonj zibelka portugalskega modernega turizma.