Piše: Ana Marija Grbanović
1. Ker je Iransko gostoljubje slovi po širnem svetu!
Le kako bi lahko popotnik zavrnil povabilo domačinov in topel sprejem na njihovem domu, v krogu družine, na preprogi, kjer je čas za skodelico čaja in kramljanje ter salve smeha?
Čeprav v danem primeru gostitelj in gost poznata le malo skupnih besed, v mednarodnih jezikih to ničesar ne otežuje. Jezik rok, oči in nasmehov je tisti, ki je pomemben. Izkušnja iranske vljudnosti, darežljivosti ter gostoljubja je pravo nasprotje podobi, ki so jo zahodnjaški mediji ustvarili o Iranu. A taka izkušnja je dana le tistim, ki se odločijo potovati v čudovito Perzijo in to preizkusiti.
2. Ker je iranska duša kakor cvet vrtnice …
Kadar domačini srečajo tujce, so do njih neprekosljivo prijazni in radovedni. Kratek pogovor se hitro prelevi v popoldanski piknik, večerjo na domačem dvorišču in pogovore dolgo v noč. Ko popotnik vstopi v domovanje domačinov pa iranska duša, vrtnica, šele zacveti v polnem sijaju. Tu domačini pričnejo pripovedovati o njihovem življenju, sanjah, željah in skrivnostih.
3. Ker v Iranu ni minskih polj, ampak neskončni vrtovi cvetic!
Res je Iran dežela, ki se je dolga leta vojskovala z Irakom, a je Iran danes ena najbolj
stabilnih držav Srednjega vzhoda. Ne glede na novice v tujini življenje v Iranu nemoteno teče v samosvojem perzijskem slogu. Domačini obožujejo sprehode po parkih, v katerih so nasajena neskončna polja tulipanov, vrtnic in pomarančevcev. Perzijsko ljubezen do cvetlic so ovekovečili že graditelji mogočnega Perzepolisa in jo kasneje nadgradili arhitekti perzijskih vrtov, ki so zasloveli po vsem svetu. Opevali so jo velikani perzijskega pesništva, na primer Sadi, Hafis in Omar Khayyam.
4. Ker je Isfahan slika sveta …
Marsikdo na svetu se ne boji priznati, da je Isfahan njegovo najljubše mesto. To tudi ne preseneča, saj se Isfahan ponaša z bogato zgodovino in biseri iranske arhitekture. Le kdo si ne bi želel sprehoda ob reki Zayandeh, ko se na obrežju zbirajo domačini in uživajo v razgledu na mogočne mostove mesta? Komu se ne zavrti v glavi, ko stoji na drugem največjem trgu na svetu, ki ga obkrožajo zelenice, vodometi, ogromna tržnica in neverjetne mojstrovine iranske arhitekture?
5. Ker Alamut ni izmišljen!
Da tako je, Vladimir Bartol si slavne Alamutske utrdbe ni izmislil, ta utrdba dejansko obstaja in res je iz nje Hašašinom poveljeval slavni Hasan Ibn Saba. Potovanje proti Alamutu pa je prav posebno doživetje. Spremljajo ga sprehodi po lokalnih solinah, riževih poljih in … neizbežen postanek v nasadu ogromnih alamutskih češenj! Verjetno najbolj veličasten del potovanja pa je vzpon na ruševine Alamuta in razgled na vršace Elbruškega gorovja. Pika na i potovanju pa je nočitev pri gostoljubnih vaščanih v vasi pod Alamutom.
6. Ker se v Iranu nahaja eden najstarejših centrov krščanstva …
Ob jezeru Orumiyeh v severozahodnem Iranu se nahaja cerkev manjših dimenzij, ki slovi po tem, da so jo obiskali sveti trije kralji. Seveda pa ima cerkev tudi svoje vernike, ki še danes opravljajo svoje obrede v jeziku Jezusa Kristusa, aramejščini. Iran je poznan tudi po judovskih in armenskih predelih mest, armenska skupnost pa se tudi ponaša s posebnim statusom verske manjšine.
7. Ker je Iran poznan po puščavski arhitekturi …
Iran je verjetno država, ki se ponaša z najbolj raznoliko puščavsko arhitekturo. V mestih, kot so Yazd, Meybod in Kashan, lahko tako občudujemo ostanke podzemskih kanalov za dovod vode v mesta, ostanke vodnih mlinov, utrdbe, vetrne stolpe (beri: klimatske naprave), ledene hiše (beri: hladilnike), utrdbe, domovanja in druge mojstrovine tipične arhitekture iz na soncu posušene blatne opeke.
8. Ker je Iran dom najstarejšega monoteističnega verstva …
8. Ker je Iran dom najstarejšega monoteističnega verstva …Tu se je rodil Zoroaster, prerok zoroastrizma, ki je oznanjal vero v dobro in v to, da mora vsak posameznik težiti k prevladi dobrega nad slabim z dobrimi mislimi, besedami in dejanji. Domačini se tega striktno držijo, ne glede na njihovo veroizpoved. V Iranu še vedno prebiva tudi zoroastrska skupnost in vsak popotnik je dobrodošel v njihovih verskih centrih. Možno pa je tudi obiskati muzej o zoroastrizmu, stara pokopališča in odročne jamske templje v osrčju puščave.
9. Ker je Iran dom pistacij!
Iran je namreč največji izvoznik pistacij na svetu. Le tu je mogoče okusiti pistacije, začinjene z žafranom, seveda pa se najdejo tudi slane in neslane in številni drugi oreščki ter začimbe. Pistacije je možno zaužiti tudi v slaščicah, sladoledu, baklavah, halvi in slanih jedeh. Iranske tržnice so prava paša za oči in raj za brbončice. Poleg oreščkov se stojnice domačinov šibijo pod težo raznovrstnih čajev, začimb, preprog in drugih domačih izdelkov.
10. Ker se vsakdo zaljubi v Iran …
Nekdo se zaljubi v lepoto perzijskih dam in nekdo v arhitekturo. Nekatere navduši druženje z domačini, spet druge pa okusi tradicionalnih jedi. Nekateri se na primer ne morejo napiti iranskega čaja, spet drugi pa se raje potešijo s sladoledom. V nekaterih primerih pa je popotnike navdušilo tudi slastno iransko meso, kebab. Seveda pa je tu tudi slasten kruh, raznih vrst, med katerimi kraljuje “kamniti kruh”, ki ni trd kot skala, ampak pečen na kamenju. Vsekakor pa se za vsakogar najde nekaj.
