Piše: vodnik Senad Osmanaj
To, da so Filipini raj na Zemlji, zdaj že skoraj vsi vemo. Manj nas ve, da se dežela ponaša s številnimi narodnimi parki, nekaj osmimi čudesi, novim sedmim čudom sveta, najbolj raznolikim koralnim grebenom na svetu, številnimi vulkani … in ne nazadnje izredno bogatim živalskim svetom. Tisoče tropskih otočkov nudi življenjski prostor kopenskim živalim, medprostor med Indijskim in Tihim oceanom je najbogatejše zavetišče vodnim živalim, odmaknjenost od sosednjih držav pa varno zatočišče “aviaciji” (ptice, metulji). Vse skupaj predstavlja kraljestvo živali, eno najbogatejših na svetu. Ni naključje da Filipinom pravijo Galapagos krat 10 in da je tukaj doma več sesalcev kot na Madagaskarju, vključno z letečim lemurjem.
Že ko je prvi človek stopil na ta veliki arhipelag, je bil presenečen in hkrati navdušen nad bogastvom tukajšnjih živih kreacij. Ugotovil je, da si bo svoje novo domovanje, v paradižu, moral deliti s tisoče vrstami živali, med katerimi je večina takih, ki živijo samo tukaj. 
Razigranost živalskih vrst, sladke pesmi in njihovo radovednost so v celoto zaokroževale še vse mogoče tropske rastline, cvetlice in rože vseh mogočih barv, vonjav in oblik. Na tem koščku sveta je ta isti človek nemudoma ugotovil, da ga ni kotička na svetu, bogatejšega od filipinskih gozdov.
In to bogastvo je bilo tukaj leta in leto prisotno, dokler se človeška populacija ni začela prekomerno večati in dokler se ni pričelo prekomerno poseganje v naravno okolje. Industrijska revolucija je dodale svoje odpadke, njeni dosežki so onesnažili zrak, vodo in podzemlje. Življenjski prostor živali se je pričel krčiti, njihova številčnost pa upadati. Šele danes, ko je ta isti človek ozavestil možnost trajne izgube neprecenljivih živalskih in rastlinskih vrst, je pričel z aktivnostmi zaščite božjih kreacij. Številne kreacije so izumrle, nekatere ostale in te, še danes živeče, so v nadaljevanju besedišča nanizane v podskupine za lažji predogled bogastva iz preživelih filipinskih gozdov.
Plazilci
Na otočju živi približno 270 vrst plazilcev, od kač in kuščarjev do iguan, želv in krokodilov. 70 % vseh plazilcev je endemičnih. Največja še živeča kača v ujetništvu je piton, ki sliši na ime Prony. Dolg je deset metrov in tehta približno 200 kg. Je nenevaren človeku, saj je zaradi konstantne sitosti prelen, da bi se sploh premaknil. Fotografiranje ob njem je dovoljeno in strašno hkrati. Prvi stik s Pronyem je poln negotovosti in spoštovanja. Od 114 vrst kač je samo 14 vrst strupenih. Leteči kuščar je med Filipinci najbolj prepoznaven plazilec, saj ga je v času ujetništva na otoku Mindanao odkril njihov narodni heroj, Jose Rizal, po katerem nosi ime “Draco Rizali”.
Omeniti velja še filipinskega sladkovodnega krokodila, ki je uvrščen med najbolj ogroženo vrsto krokodilov, saj jih živi še samo približno 1000, od tega v divjini največ 100. V Puerto Princesi si lahko potniki gastronomi privoščimo pokušino krokodiljega mesa, pripravljeno na tradicionalni filipinski način “Sisig”. Cena očiščenega krokodiljega mesa je minimalistična, zgolj 12 evrov po kilogramu.
Dodatno k plazilcem uvrščajo dvoživke, katerih je 111 vrst, od tega 80 % endemičnih.
Sesalci
Od 191 vrst je 52 endemičnih in 8 tik pred izginotjem. Najbolj nenavadni, a hkrati endemični sesalci so: palčkasti bivol iz Mindora, tarziji – najmanjši primati na svetu, mišja srna je najmanjša rogata žival na svetu velika največ 18 cm, medvedja mačka je žival z medvedjo obliko glave in mačkinim telesom, mačka-leopard je žival z mačkino obliko glave in leopardovim telesom, leteče veverice … Obiskovalci so vedno najbolj navdušeni nad tarziji, ki so nočne živali in podobne opici. Tarziji so veliki kot človeška dlan, imajo dvestokrat večje oči od človeka glede na telesne proporce, glavo lahko premikajo za 360 stopinj, njihov rep je tri do štirikrat daljši od telesa, na nožnih prstih imajo dva prsta z nohti za lažje čiščenje. Medtem ko živijo v ujetništvu, so nagnjeni k samomorom, njihova življenjska doba v ujetništvu pa je precej kratka, v povprečju preživijo samo dve leti.
Aviacija
Filipine preletava več kot 600 vrst ptic in je na tem področju tretja najbogatejša država na svetu. Ena tretjina vseh ptic je endemičnih, med njimi filipinski orel, ki se smatra za največjega orla na svetu. V dolžino meri 1 m in tehta do 8 kg. Njegova redkost in moč sta ga okarakterizirali za nacionalno ptico Filipinov.
Meni najlepši ptič je kljunorožec, ptič z dvojnim kljunom. Filipinci mu pravijo ura zaradi konstantnega oglašanja točno opoldne. Kljunorožci živijo na območju JV Azije, le največji primerki samo na Filipinih. V malezijski zvezni državi Sarawak, na Borneu, je kljunorožec upodobljen v simbolu zvezne države.
Filipine dodatno preletava več kot 900 vrst metuljev, ena tretjina endemičnih, več kot 21.000 vrst insektov in 130 vrst hroščev, med katerimi je 110 vrst endemičnih. Tukaj živita največji metulj na svetu, ki je dobil ime po prvem španskem prišleku, navigatorju Magellanu, in največji molj na svetu.
Sladkovodne ribe
Izmed 330 sladkovodnih vrst rib je samo 9 vrst endemičnih. Posebnost predstavlja sladkovodna sardela, ki živi v kraterju aktivnega vulkana Taal. Sladkovodna riba Tilapia je najbolj konzumirana filipinska riba in jo običajno, zapečeno skupaj z rižem in česnom, postrežejo za zajtrk.
Morski svet
Tukaj se najde, kar koli vam pade na misel. Na Filipinih se nahaja najraznolikejši koralni greben “Apo reef” in eden najlepših koralnih grebenov na svetu, Tubbataha reef, ki je pod Unescovo zaščito. Med živalmi, ki jih lahko potnik z malo truda sreča, pogosto plavajo največje ribe na svetu, morski psi kitovci, jate delfinov, želve, tisoče vrst tropskih ribic, tune, skuše, orade, igle, modre morske zvezde, morske kače … med manj pogostimi pa še kiti, morske krave …
