Piše: vodnik Roman
POMEMBNO OBVESTILO: Preden začnete z branjem članka, si povečajte glasnost na vašem elektronskem aparatu, saj vas bo tako članek popeljal do večjega doživetja!
OPOZORILO: Ministrstvo za zdravje svetuje poslušanje glasbe na primerni jakosti, saj v nasprotnem primeru lahko škoduje vašemu zdravju!
In tako se je skozi kmečko, ruralno regijsko glasbo zgodil pravi urbani zvočni fenomen. Mariači so postali del mehiške identitete in prepoznavnosti, katere prebivalci sploh niso poznali vse do konca mehiške revolucije. Glasbeniki so postali prave »macho« ikone z dekletom v eni roki in s tekilo v drugi. Majhni neznani orkestri so čez noč postali prave glasbene zvezde. Omembe vreden je predvsem orkester Mariači Vargas de Tecalitlan z ustanoviteljem Gasparom Vargasom na čelu, ki je s svojo glasbeno virtuoznostjo oplemenitili okoli 200 filmov. Bili so tako drzni, da so v svoj orkester celo vključili pripadnice nežnejšega spola, kot sta Lola Beltran in Lucha Villa, in tako znani, da so celo igrali ob slovesnem ustoličenju predsednika Lazara Cardenasa leta 1934. Tudi njihov glasbeni stil je bil reformiran s pomočjo popularizacije jazza in bližnje kubanske glasbe, saj je trobenta izpodrinila violino kot drugi najpomembnejši inštrument, harfa pa je skoraj popolnoma izginila iz orkestra. Danes Mariači Vargas de Tecalitlan v Mehiki veljajo za eno najbolj prepoznavnih glasbenih družin, katere potomce je še danes moč srečati med 28. avgustom in 7. septembrom vsako leto v Guadalajari (glavno mesto zvezne države Jalisco), ki slovi po največjem festivalu mariači glasbe in kjer se vsako leto zbere čez 500 glasbenikov iz celega sveta! Tekila, glasba, ples, dobra volja, nasmejani obrazi … doživetje, ki ga ne pozabiš nikoli!
Danes orkestri prepevajo skladbe, ki govorijo o ljubezni, izdaji, mačizmu, smrti, politiki ter o revolucionarnih herojih in cerkvenih svetnikih, kmečkem življenju in živalih. Orkestri lahko sestavljajo toliko članov, kot imaš glasbeno podučenih prijateljev. Skoraj vsak tradicionalni orkester sestavlja do 8 violin, 2 trobenti in vsaj ena kitara “vilhuela”. Vilhuela je tipična 6-strunska mehiška dolgovrata kitara, ki skupaj s kitaronom (debelušasta mehiška kitara) dajeta ritem. Orkester dopolnjujejo še drugi evropski inštrumenti, katere pa so nekoliko “pomehikanizirali”. Nekako splošno velja, da ne poznajo vodilnega pevca, ampak vsi skupaj pojejo kot zbor. Vendar obstajajo tudi izjeme, odvisno od specifike skladbe, kjer vajeti prevzame zgolj vodilni pevec, za katerega veljajo odlične operne pevske sposobnosti in njegov glas prodre ne samo do srca in duše, temveč vse do pet, in spreletijo te mravljinci po celem telesu. 
Glas mora preglasiti inštrumente, saj v večini primerov igrajo in pojejo brez ojačevalne tehnologije. Večina pevcev ima za seboj dolgoletno pevsko glasbeno šolanje. Dandanes “šibka in krhka”, a globoko glasna dekleta počasi, a vztrajno nadomeščajo mehiško mačistično moško operno srenjo. So pa tako eni kot drugi znani tudi po tem, da morajo obvladati na stotine skladb, saj je preživetje odvisno od glasbene želje poslušalca. Še dobro, da danes Mehika šteje okoli 120 milijonov prebivalcev. Skoraj slaba četrtina teh živi v Mexico City-ju, ki velja za največje mesto zahodne poloble. Zato se ob svojem obisku ustavite na Garibaldijevem trgu, kjer lahko skoraj 24 ur na dan in 7 dni v tednu uživate, poslušate in odplavate ob vseh skladbah, prodornih in srce parajočih glasovih ter senzualnih zvokih.
Na začudenje obiskovalcev pa je moč na mariači skladbe tudi zaplesati. Gre za stari tradicionalni španski ples “zapateado”, ki je podoben step-u. Ples se razlikuje od regije do regije, a velja omeniti še drugi t.i. “jarebe” ples, bolj znan kot “mehiški klobučni ples“. Vaja dela mojstra.
In zakaj se sam izredno rad družim z mariači? Zgolj zato, ker v očeh, na ustnicah, obrveh, licih, gubah, obrazni mimiki, telesnih gibih … skozi vsak zaigran ton skladbe in globino izpetih besed čutno zaznaš strasten mehiški duh nekdanjega in današnjega časa, ki je prežet s strastno žalostjo, strastno krvavimi revolucijami, strastnim veseljem, strastno ljubeznijo, strastnim sovraštvom, strastno radostjo, strastnim bojem za boljši jutri … Če boste imeli kdaj možnost, uživajte v teh malih, kratkih trenutkih preživetih z mehiško glasbeno kulturo – mariači. Za konec pa še ena največja, najlepša, večna in edina …
Viva Mexico!
https://www.youtube.com/watch?v=r06ZFyVaMx4
Druženje z mariači – danes (1. del)
