Piše: vodnik Maj Bešlin
“Kje so pa Mavri pa kristjani, a danes jih pa ne bomo jedli?” Ne, tisti dan jih nismo. Za spremembo. Hudič je v tem, da ravno, ko se navadiš, da vsak dan vidiš isto prilogo poleg glavne jedi, te jedi ne dobiš. Tale Kuba je čisto posebna, kubanska hrana pa prav tako. Izraža vse, kar simbolno predstavlja Kubo – njeno polno zgodovino in pa posebno realnost.
Hrane namreč ni v izobilju, čeprav imajo eno najbolj rodovitnih prsti na svetu. Hrana tudi ni tako raznolika, kot bi pričakovali od karibske dežele. Je pač, kako bi rekli, kubanska. Kubanska kuhinja je zmes kubanske preteklosti, ki jo prepletajo evropski, karibski in afriški vplivi. Zaradi tega je edinstvenega okusa.
Za zajtrk Kubanci jedo predvsem jajca. Na tri načine – omleta, zmešana jajca ali pa skuhana. Omleto ti pripravijo pred teboj, izbereš si sestavine, katere želiš v njej. Lahko so preproste – sir in šunka. Lahko že bolj posebne – paradižnik, paprika ali čebula. Odvisno pač od kvalitete hotela kjer bivaš. Poleg omlete si lahko naložiš še poln krožnik domačega sadja ter kos kruha s sirom. To pa je počasi tudi vse – kaj bi si pa drugega še želeli? Tukaj pač ni kulture zajtrkovanja s posebnim ritualom, ki bi trajal tudi več ur. Ne, lepo pozajtrkuj in pojdi na delo. Ali pa v morje, saj je pravzaprav vseeno.
Pri kosilu pa se pokaže tudi afriška plat te države. Najbolj je sicer razširjena tradicionalna kubanska kreolska kuhinja oz. comida criolla. Osnova kreolske kuhinje sta piščančje in pa svinjsko meso. Večina jedi je pripravljenih v ponvi za cvrtje, uporabljajo se preproste sestavine, predvsem zaradi splošnega pomanjkanja stvari.
Od zelenjave tako uporabljajo večinoma buče, kasave, sladko koruzo, paradižnik, krompir in papriko ter evropske (španske) bučke in zelje. Od afriške zelenjave najdemo najpogostejše malango – gre za gomoljasto zelenjavo z zanimivim okusom; banano ki se jo kuha in quimbombo – okro, ki jo imenujejo tudi damski prsti. Začinjene so večinoma s papriko, čebulo, origanom in kumino, postrežejo pa tudi s kuhanim krompirjem in zelenjavo.
Jedo tako svinjino kot piščanca in goveje meso, ki pa se prodaja le v državnih restavracijah, saj država bdi nad rejo govedi. Zaradi bližine morja je kuhinja v obmorskih mestih polna rib (pescado) in drugih morskih sadežev. Znana je priprava jastogov in kozic v paradižnikovi omaki – enchilada, ali ocvrtih, pečenih na žaru … Poskusite mogoče lahko tudi delfina in krokodilje meso. Večinoma so morski sadeži namenjeni le za turiste ali izvoz. Čeprav Kuba leži sredi morja, pa Kubanci ne ribarijo veliko. Ne smejo namreč imeti čolna brez dovoljenja vlade, zaradi strahu pred prebegom …
Kosilo je pogosto postreženo z glavno jedjo, prilogo in solato. Priloga je dostikrat ista – riž s črnim fižolom. Imenuje se congri ali pa Morros y Christianos oziroma “Mavri in kristjani”. Jed je tako značilna za Kubo in tako pogosto se pojavi, da jo že kar pošteno pogrešaš, če je ni. Ima pa poseben okus, ki te pripravi do tega, da pričneš po lokalnih tržnicah stikati za črnim fižolom. Jed ima poseben okus in kaj kmalu se privadiš, da je to okus Kube.
Posebne priložnosti pa Kubanci praznujejo s pečenim pujskom oz. lechon asado. Za novo leto, rojstne dneve, družinske obletnice se skupaj zbere cela družina. Pečenje pujska je tako velik dogodek, pravcata fešta. Obvezno, po kubansko, zraven teče rum, pripoveduje se šale, igrajo na instrumente in plešejo.
Pravijo, da se ne pride na Kubo zaradi hrane, vendar je večina hrane, ki jo boste pojedli izredno sveža in zelo pogosto pripravljena doma. Posebnost kubanske hrane pa je še v tem, da je pridelana brez škodljivih strupov – zaradi ameriškega embarga namreč primanjkuje škropil ter tudi gnojil. Tako je večinoma hrana povsem organska, zdrava in polnega okusa. Isto velja za meso – zahvaljujoč splošnemu pomanjkanju se piščanci in svinje prosto sprehajajo po državiJ.
Lega v tropskem območju in pa raznolika kubanska zgodovina sta razloga, da je hrana mešanica karibske, evropske in afriške. Zaradi kubanskega sistema, ameriškega embarga in splošnega pomanjkanja pa ni tako raznolika, kot bi pričakovali. To je pač Kuba – dežela, ki preseneča še na en svojevrsten način.
