Na splošno Azijci zelo radi pojejo. Na petek zvečer, ko gremo ob koncu tedna s prijatelji na kozarček ali dva v bar, Azijci raje zavijejo v bare s karaokami. 
Kitajci za svojo zabavo zelo dobro poskrbijo. Za potrebe karaok, ki jih ni malo, so v vsakem mestu zgradili ogromne komplekse, ki jih kratko imenujejo KTV. Izgledajo podobno kot naši kinematografi; nekateri so manjši, spet drugi večji. Večinoma so odprti non-stop, torej 24 ur na dan, vsak dan v tednu – in dejansko niso obiskani samo zvečer ter ob vikendih, ampak dobesedno non-stop. V njih najdemo veliko sob, različnih velikosti, za različno število ljudi.
Pred časom, ko smo se s skupino potepali po Kitajski, smo se odločili, da se tudi mi preizkusimo v karaokah. Bilo nas je 13 pogumnežev. Najeli smo največjo možno sobo v stavbi, dobili 2 mikrofona in prijazno uslužbenko, ki nam je bila vedno na voljo pri naročilu hrane in pijače. Na našo srečo smo izbrali pravi kompleks, saj bi bilo za nas nekoliko neugodno, če bi lahko izbirali samo med kitajskimi, tajvanskimi, japonskimi in korejskimi skladbami …

Z obiskom karaok smo dobili še eno podobo Kitajske. Pravzaprav so karaoke eden redkih krajev, kjer se Kitajci družijo, sprostijo in dajo duška. To je njihov način zabave in druženja, nam pa omogoča še močnejše doživljanje obiskane dežele.
Marijana Panić
