
Zgodile so se pomembne pozitivne spremembe, ki so spremenile moje vsakdanje, domače življenje. Pa takšen strah sem imela, da me je samo ljubezen zadržala, da se nisem zadnji teden pred potovanjem odjavila. Ko sem sedela na zadnjem sedežu avtobusa na poti proti zagrebškemu letališču sem imela dejansko občutek, da kar umiram.

Potovanje je potrdilo znan Oskarizem, ki pravi, da pričakovanja ubijajo doživetja. Na potovanju se je namreč zgodilo vse, razen tistega, kar sem pričakovala in si iz srca želela. In morda je ravno zato lahko vzporedno tlela tiha zgodba, ki je pripeljala do čudeža novega rojstva. Zgodil se je v čudovitem okolju Olymposa.


Kakšen božanski občutek ravnovesja in miru v srcu sem doživela. Vse sem zagledala v novi luči, vse sem razumela in s hvaležnostjo opazovala, kako imam v globini srca in duše sedaj čisto drugačne občutke ob vsem, kar se dogaja. Sedaj uživam v vsakem dnevu in opazujem, kako raste nov način življenja v meni, s hvaležnostjo v srcu vsem, še posebej pa našemu Puranu, brez katerega se vse to ne bi nikoli zgodilo. Zdaj vem, vse se je moralo zgoditi do sedaj in tudi na tem potovanju točno tako, kot se je, in nekaj mi v globini srca prišepetava, da se šele sedaj lahko zgodijo tudi tiste stvari, ki sem si jih tako želela pred potovanjem in sem se jih na en način, prav zaradi travme, katere posledice so sedaj ozdravljene, hkrati bala.
Fotogalerija – Z Marjanom Ogorevcem po Jugovzhodni Turčiji
Meduza
